Finančni trgi postajajo nervozni

Odločitev o 800 milijonih dolarjev v sedmih milisekundah

Ameriška centralna banka Federal Reserve (FED) je prejšnji teden odločila, da še ne bo dvignila temeljne obrestne mere in zmanjšala zneska 85 milijard dolarjev, ki jih vsak mesec na novo da na trg. Ta odločitev je na borzah povzročila občuten dvig indeksov. A sedaj FED preiskuje, ali informacija od tej njegovi odločitvi ni prišla pred uradno objavo do borznikov v Chicagu. Da se je to zgodilo naj bi nakazovali nekateri posli, zlasti nenavadne odločitve pri trgovanju z zlatom.

Eric Hunsader, prvi mož družbe Nanex, ki analizira podatke o ponudbah in sklenjenih poslih, je za ameriško TV mrežo CNBC povedal, da je bilo v Chicagu v prvih sedmih milisekundah po objavi odločitve FED sklenjenih za 800 milijonov dolarjev terminskih poslov, ob tem pa samo prenos podatkov med Washingtonom, kjer je bilo zasedanje FED, in Chicagom traja sedem milisekund. To pomeni, da so v Chicagu morali biti z odločitvijo FED seznanjeni pred uradno objavo, pravi Hunsader.

Tiskovni predstavnik FED pa razlaga, da so menda bili tudi tiskovne agencije, kot sta Reuters in Bloomberg, informacijo o odločitvi FED izvedele predčasno in so se morale pisno zavezati, da bodo upoštevale dogovorjeni embargo za objavo. Na Reutersu so potrdili, da so jih s FED poklicali, a je tiskovna predstavnica Barb Burg hkrati tudi zatrdila, da so pri objavi novice strogo upoštevali embargo. Ni pa odgovorila na vprašanje, ali so na Reutersu podatke dobili iz tako imenovane zaprte sobe na FED, v katero so kot običajno ob 13.45 zaprli novinarje in jim ob 13.50 uradno sporočili odločitev, ki pa je do 14. ure niso smeli objaviti. V tem primeru bi podatke lahko pred iztekom embarga naložili na enega od računalnikov v Chicagu in s tem skrajšali čas dostave na računalnike na borzi. Na Bloombergu so zanikali, da so informacijo dobili iz zaprte sobe.

Preiskovalci FED se osredotočajo na tiste medijske hiše, ki ponujajo storitve za tako imenovano »low latency« trgovanje. To pomeni, da neposredno pošiljajo podatke v računalnike, ki na borzah med seboj sklepajo posle.

Čeprav FED ostaja največji kupec obveznic, s katerimi se zadolžuje država ZDA, se je pribitek na 10-letno obveznico v tem tednu povečal na 29,2 točke. To je za obveznice ZDA največji pribitek doslej. Ta rast je znak, da investitorji na finančnih trgih postajajo nervozni. Ker se ZDA vse bolj približujejo zgornji dovoljeni meji za zadolževanje, ki znaša 16,7 milijarde dolarjev, v primeru sporov med predsednikom ZDA Barackom Obamo in republikansko opozicijo, glede dviga te meje, lahko pride do občutnega padca vrednosti obveznic.