Drago Lombar: "Ugotavljamo, da država nima več nobenega posluha za socialno državo, ki jo zagotavlja ustava."

Napovedali ste največje sindikalne proteste doslej, kar verjetno ni presenečenje, saj zdaj ljudje živijo najtežje.

Protest bodo organizirale sindikalne centrale, a glede na odziv ljudi in podporo civilnodružbenih organizacij bo to preseglo sindikalni protest in bo res nekaj velikega.

Kdaj?

O tem še nismo govorili, a kot smo dejali predstavniki sindikatov, bomo zelo težko zdržali pritisk do novembra. Vlada brezkompromisno sprejema odločitve in je šele na sindikalno grožnjo preložila odločanje o proračunu za nekaj dni, premierka Bratuškova pa je obljubila, da bo odločanje o proračunu vezala na zaupnico. A glede na to, da je koalicija usklajena, je to zgolj izgovor oziroma floskula za volivce in še posebej za tiste, ki bodo zaradi proračuna utrpeli največjo škodo.

To pa so?

Ugotavljamo, da se stanje poslabšuje, da je revščina iz dneva v dan večja in da država nima več nobenega posluha za socialno državo, ki jo zagotavlja ustava. Še več, vseeno jim je za to, saj ravnajo prav v nasprotni smeri. Obljubljajo, da ne bodo posegli v minimalno plačo. Koga zavajajo? To, da je premierka zaupala pooblastilo ministru za finance, da se samostojno odloči, ali se bo pogajal o socialnih transferjih, je nekaj, kar se doslej še nikoli ni zgodilo. Prej je bila to stvar socialnega dialoga med socialnimi partnerji. Kaj pa je to, da usklajevanja socialnih transferjev ne bo kljub rasti inflacije in življenjskih stroškov, drugega kot poseg v minimalno plačo in socialne transferje?

Upate, da boste s protesti dosegli resnejši dialog z vlado?

Kaj se bo zgodilo, težko rečem. Lahko pa rečem, da socialni dialog že lep čas obstaja samo še na papirju. Vsakokrat, ko se sindikati dogovorimo, da bomo šli v dialog, potegnemo kratko. Če bomo na pogajanjih na koncu sami sebi ploskali, ker znižanje pravic ne bo desetodstotno, ampak pet-, se jaz teh igric ne grem več. Na sejah ekonomsko-socialnega sveta se pogovarjamo in sprejemamo sklepe, da smo usklajeni, tri četrt stvari pa je ta čas že mimo. Jaz že deset, če ne petnajst sej zapored zahtevam, da se pogovorimo, kakšno vlogo ekonomsko-socialni svet sploh še ima.

Ampak saj tako ali tako nobena politika oziroma politična stranka ne predlaga alternative sledenju navodilom iz Bruslja. Torej upanja na drugačno spopadanje s krizo ni?

Saj to je to. Nemška premierka Merklova je lepo povedala, kakšne so zahteve do Slovenije in v kaj bomo morali privoliti. Enkrat bo politikom v Bruslju treba povedati, da bomo najprej nazaj v Slovenijo pripeljali pokradene milijarde in sledenje njihovim navodilom ne bo več potrebno.

Verjetno to ni dolgoročna rešitev, ta je lahko le alternativna …

Zasuk je potreben, se strinjam. Ampak ne bodo ga zmogli ljudje, ki so na svojih mestih že dvajset let, vključno z mano. Tega ne bodo mogli ljudje, za katere vemo, koga vse hranijo in od koga vse so odvisni. Obstajajo mladi, sposobni, neopredeljeni ljudje, ki imajo vizije in še niso z rokami do komolcev v medu. Po mojem bo zdaj narod dojel, da je alternativa lahko le v popolnoma novi politični opciji, brez starih obrazov, z jasno sliko o perspektivi, socialni državi, delovnih mestih …