Šolske uniforme niso potrebne

Avgusta je poslanka Pozitivne Slovenije Maja Dimitrovska ministru za izobraževanje Jerneju Pikalu predlagala, naj poskrbi za širšo javnomnenjsko raziskavo o smotrnosti uvedbe šolskih uniform in široko javno razpravo. »Obleka je poleg izraza individualnosti in kreativnosti vse pogosteje tudi izraz družbenega statusa in znak socialnega razlikovanja. Šola pa vendarle ne bi smela biti okolje, v katerem naj bi otroci izstopali z oblačenjem – na kakršenkoli način,« meni poslanka. Pikalo poudarja, da ima številne pomembnejše naloge, a je poslanki ugodil in oblikoval delovno skupino strokovnjakov, ki bo opravila javnomnenjsko raziskavo. »S tem želimo priti do argumentov za uvedbo šolskih uniform in proti njej ter do ustreznih strokovnih podlag za sprejetje odločitve,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Šolske uniforme imajo nekatere pozitivne plati. So cenejše od oblačil, ki jih otroci sicer nosijo v šoli, spodbujajo pripadnost šoli, zmanjšujejo izpostavljanje socialno šibkejših učencev ter po prepričanju nekaterih tudi prispevajo k redu in disciplini v šoli. Zelo škodljivih učinkov šolske uniforme nimajo. Negativno vplivajo na izražanje individualnosti, a seveda obleka že zdaj ni edini način, na katerega ljudje poudarjajo svojo edinstvenost. Tako kot že zdaj obstajajo tudi drugi indikatorji družbene neenakosti.

»Šolske uniforme so nepotrebne,« je prepričan ravnatelj Osnovne šole Prebold Oton Račečič. »Slovenska družba je razslojena, ampak razslojenost se v šolah ne izraža na tak način, da bi potrebovali uniforme, s katerimi bi otroke izenačevali.« Ravnatelj Gimnazije Šentvid v Ljubljani Jaka Erker se strinja. »Sem proti, čeprav nimam drugega argumenta kot to, da so uniforme nepotrebne. Vendar tudi argumenti zanje niso prepričljivi. S samo obleko lahko zelo malo prispevamo k reševanju socialnih stisk.«

Ravno nepotrebnost uvedbe šolskih uniform je razlog, zakaj naj jih ne bi uvedli. Uvedbi nasprotuje tudi profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Robi Kroflič, čeprav priznava, da strokovnega konsenza glede tega ni. »Šolska uniforma ima pozitiven in negativen vidik,« pravi, »ampak mislim, da je vsiljevanje nekih pravil na ravni oblačenja preprosto odredba preveč. Nasprotujem temu, da se v vse pore civilnega življenja, tudi v področja, ki jih jemljemo kot področje osebnih izbir, vsiljujejo neke družbene norme. Otroci niso neumni. Videli bodo, da uvedba šolskih uniform ni nujna, in se ji bodo uprli. Če jim relativne zahteve predstavljamo kot nujne, bodo tudi za nujne zahteve, kakršna je na primer prepoved nasilja, sklepali, da so relativne, in se uprli še tem,« pojasnjuje Kroflič.

Če poslance skrbi družbena neenakost oziroma celo pričakujejo, da se bo ta povečevala, bi morali ukrepati drugače. S prizadevanji za odpravo neenakosti seveda.