Ne v tem stoletju

Drugega septembra so šli otroci spet v šolo, tudi romski otroci. Čeprav je v nekaterih okoljih viden napredek pri uspehu romskih otrok na ravni osnovnošolskega izobraževanja, ti neromskih vrstnikov ne bodo ujeli v tem stoletju. Podatki na ravni države kažejo, da do zadnjega, devetega razreda osnovne šole napredujejo tako rekoč vsi otroci, med romskimi pa je takšnih le tretjina.

Ker ministrstvo, pristojno za šolstvo, podatkov o uspehu romskih učencev ne zbira, je to že četrto leto zapored v sodelovanju z Amnesty International Slovenije storila Mladina. Edini podatki, ki jih na ministrstvu imajo, so podatki o številu romskih otrok, vpisanih v posamezni razred osnovnošolskega izobraževanja. Ti iz leta v leto ostajajo zelo podobni. Skupaj je bilo v lanskem šolskem letu v osnovno šolo vpisanih 1928 romskih otrok. V prvi razred jih je bilo vpisanih 309, v drugega 266, v tretjega 247, v četrtega 249, v petega 245, v šestega 220, v sedmega 161, v osmega 124 in v devetega le še 107. V primerjavi s preteklimi leti je opaziti trend uspešnejšega napredovanja iz razreda v razred v drugi triadi, v prvi je ponavljanje (četudi otrok ne dosega minimalnih standardov znanja) tako ali tako mogoče le s soglasjem staršev. So pa zato iz leta v leto enako porazni podatki o napredovanju v zadnji triadi. Kažejo, da povprečen romski otrok napreduje zelo počasi, da odneha predčasno in da osnovnošolsko izobraževanje konča z izpolnjeno osnovnošolsko obveznostjo, ne pa s končanim devetim razredom. To pomeni, da osnovno šolo obiskuje devet let, ne da bi hkrati tudi napredoval do devetega razreda oziroma uspešno končal osnovno šolo. V tem primeru gre za skupne podatke o številu vpisanih romskih otrok v posamezni razred osnovne šole, med katerimi so tudi podatki iz Prekmurja, kjer romski otroci že počasi dohajajo neromske vrstnike. Dvigujejo torej povprečje, to pomeni, da so razmere drugod po Sloveniji, kjer živijo Romi, še precej slabše. Nas so zato posebej zanimali podatki o vpisu in uspehu romskih otrok na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer je prepad med romskim in večinskim prebivalstvom v šolah in sicer še vedno precejšen.

Podatki na ravni države kažejo, da do zadnjega, devetega razreda osnovne šole napredujejo tako rekoč vsi otroci, med romskimi otroki pa je takšnih le tretjina.

Letos je podatke o uspehu romskih otrok poslalo 13 osnovnih šol iz Dolenjske in Bele krajine. Na našo prošnjo so se odzvali v veliki večini šol, na katere smo se obrnili, zato gre za reprezentativne podatke, čeprav nekatere šole tudi letos niso želele sodelovati. Podatke so poslali iz po ene šole iz Škocjana, Šentjerneja, Ribnice, Trebnjega, Semiča, Brežic, Metlike ter dveh šol iz Črnomlja in štirih iz Kočevja. Osnovnošolsko izobraževanje je na teh šolah skupaj obiskovalo več kot 400 romskih otrok. V prvi razred je bilo vpisanih 78 otrok, v zadnjo triado (torej sedmi, osmi in deveti razred skupaj) pa 80 otrok. Deveti razred je obiskovalo le 20 otrok, od tega ga je 18 uspešno končalo in s tem pridobilo osnovnošolsko izobrazbo. Kar 38 romskih otrok je v lanskem šolskem letu na teh šolah izpolnilo osnovnošolsko obveznost in s tem se je zanje osnovnošolsko izobraževanje končalo. To so otroci, ki so devet let hodili v osnovno šolo in končali izobraževanje, ne da bi končali deveti razred, torej nimajo niti osnovnošolske izobrazbe. Če podrobneje pogledamo podatke s posameznih šol, ki so se odzvale, opazimo med njimi precejšnje razlike. Na nekaterih romski otroci napredujejo hitreje kot na drugih, kar je pogosto tudi posledica odnosa lokalnega okolja do Romov oziroma razumevanja občine za težave romskega prebivalstva in s tem razmer v posameznem romskem naselju, iz katerega otroci hodijo na posamezno šolo. Kljub tveganju, da morda prihodnje leto v teh šolah ne bodo več pripravljeni sodelovati, velja nekatere med njimi posebej omeniti. Na OŠ Mirana Jarca Črnomelj lani od 67 romskih učencev kar 29 učencev oziroma 43 odstotkov ni napredovalo v višji razred. Na OŠ ob Rinži Kočevje je bilo takih 38 odstotkov, na OŠ Stara cerkev Kočevje 25 in na OŠ Belokranjskega odreda Semič 24 odstotkov.

Če pogledamo podatke o vseh učencih osnovne šole na ravni države, šolanje od prvega do zadnjega razreda osnovne šole nadaljujejo tako rekoč vsi otroci. Isti podatki za romske otroke kažejo, da je v posameznem šolskem letu v deveti razred vpisana le tretjina toliko romskih otrok kot v prvi razred. Podatki, zbrani na omenjenih 13 šolah na Dolenjskem in v Beli krajini, pa kažejo še slabšo sliko. Lani je bilo na teh šolah v prvi razred vpisanih 78 otrok, v devetega pa le 20, torej četrtina od števila romskih otrok, vpisanih v prvi razred. Ti podatki se ne razlikujejo bistveno od tistih iz preteklih let. Pri tem tempu romski otroci ne bodo kmalu ujeli ravni uspeha neromskih otrok, v bistvu jih loviti še niti začeli niso.