Demoni v območju evra le spijo

Kljub ostri varčevalni politiki se bo javni dolg Španije v letu 2014 povečal na več kot 1000 milijard evrov. Portugalska, druga država z evrom, ki je v hudi krizi in prejema evropsko pomoč, je po prvih podatkih v prvi polovici letošnjega leta ustvarila veliko več novih dolgov, kot bi smela, če hoče leto končati s proračunskim primanjkljajem v višini 5,5 odstotka BDP. Italija, ki je kot tretja največja država z evrom tudi v hudi finančni krizi, ima spet vladno krizo.

Španija je v Bruslju do izbruha finančne krize veljala za vzorno članico z evrom. Leta 2008 je njen javni dolg znašal 437 milijard evrov, v predlogu proračuna za leto 2014 finančni minister Cristobal Montoro predvideva, da bo španski javni dolg presegel 1000 milijard evrov. Po podatkih Spiegla bo španski proračunski primanjkljaj v letu 2014 dosegel znesek, ki je enak BDP države, torej vrednosti vsega, kar posamezniki in podjetja v Španiji ustvarijo v letu dni. Kljub ostrim varčevalnim ukrepom, ki jih je po naročilu Bruslja najprej izvajala prejšnja socialistična vlada in jo sedaj nadaljuje konservativna vlada, bo prihodnje leto vsak Španec imel na ramenih za 22 tisoč evrov državnega dolga. To je dolg bankam, skladom in drugim finančnim institucijam, ki na mednarodnih finančnih trgih kupujejo obveznice, s katerimi se zadolžuje španska država.

Medtem ko finančni minister Montoro zagotavlja, da v prihodnjem letu ne bodo potrebni nobeni novi varčevalni ukrepi, da bi Španija izpolnila zahteve EU za znižanje zadolženosti, mednarodna trojka posojilodajalcev zahteva dodatne reforme na področju pokojnin, v javnem sektorju, pa tudi na trgih dobrin in storitev.

Portugalski proračunski primanjkljaj je v prvi polovici letošnjega leta dosegel 5,7 milijarde evrov, kar je 7,1 odstotka BDP. Evropska trojka pa od vlade zahteva, da mora v letošnjem letu zmanjšati proračunski primanjkljaj na 5,5 odstotka BDP. Vlada, ki jo vodi Pedro Passos Coelho, je z doseženim v prvem polletju zadovoljen, ne pove pa, kako bo do konca leta uresničila zahteve trojke. Portugalska od leta 2011, ko je bila prisiljena zaprositi za pomoč iz evropskega reševalnega sklada, po naročilu mednarodne trojke posojilodajalcev izvaja ostro politiko varčevanja.

Spiegel ugotavlja, da je poleti, ki je najbolj ugodni čas za zaposlovanje, na Portugalskem bilo brez zaposlitve 17 odstotkov za delo sposobnih ljudi. Letos bo verjetno tretje leto zapored končala z gospodarstvom v recesiji, javni dolg se je dvignil na 120 odstotkov BDP. Lani je vlada cilj za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja na 5 odstotkov BDP zgrešila za 1,6 odstotne točke in mednarodni posojilodajalci so ji za letos in prihodnji dve leti dvignili dovoljeno stopnjo primanjkljaja. Pred tremi tedni je vlada v Lizboni nakazala, da bo potrebovala nova pogajanja, ker tudi teh ciljev ne bo mogla izpolniti.

Nova vladna kriza v Italiji nakazuje, da evrska kriza še zdaleč ni mimo, reševalnega sklada, v katerem bi bilo dovolj sredstev tudi za Italijo, pa ni in Italija sploh ni »edino gradbišče« v območju z evrom, svari Spiegel.

Več kot leto dni je predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi z masovnim odkupom obveznic, s katerimi se zadolžujejo države, umirjal trge. S tem je kupoval čas, ni pa odstranil razlogov za krizo. So vodilni v EU ta oddih izkoristili? Ne, demoni v območju evra le spijo.