Do roba in čez!

Festival Pajek, gibajoč se nekje na presečišču plesa in performansa, je prejšnji vikend v dveh večerih, razpotegnjenih pozno v noč, z željo na novo premisliti sodobni ples in njegov potencial, drugič potekal v Španskih borcih. Da se številni plesalci tudi res gibljejo po robu in preskušajo meje sodobnega plesa ter mu dajejo nove dimenzije, priča pester nabor domačih in tujih marginalnih in subverzivnih predstav, ki so kritično posredovale kontroverzne vsebine. Vse polno mesenosti ter doseganja vrhuncev z ekscesom, tudi onaniranjem in uriniranjem na odru.

Oba večera sta vlogo »gostiteljic« festivala, v improviziranih večernih oblekah z domiselnimi klobuki, speljala plesalka Leja Jurišič in še ne tako uveljavljen akter na sodobno-plesni sceni Matic Bobnar, ki se je v vlogi odlično odrezal. Ustanovni član in performer skupine Rdeči kabaret, ki je v Sloveniji kot prva začela uveljavljati »novo burlesko« in kabaret kot umetniško formo, je letos v Španskih borcih opomnil nase s plesno-gledališkim prvencem Pas de Tea, pred koncem gledališke sezone pa še v kabaretni predstavi Maruše Geymayer - Oblak Tri prste pod popkom, ki se loteva prikritega v erotični fantaziji Slovencev.

Tako nas je še posebej zanimal njegov osemminutni queerovsko kabaretski performans Ko jagenjčki obmolknejo, ki je potekal v nabritem kavarniškem vzdušju avle zgornjega nadstropja. S pripovedovalsko točko v angleščini, nastalo v ljubljanskem klubu Tiffany, kmalu po lanskem neuspelem referendumu o družinskem zakoniku, je že gostoval v kultnem londonskem nočnem klubu Royal Vauxhall Tavern, kjer poleg divjih zabav gostijo tudi nekatere najbolj vznemirljive in napredne performerje s področja kabareta, »drag« tradicije in »trashy« teatra.

V preobleki pastirja je Bobnar z uporabo erotičnih gibov, ob pomoči talentirane plesalke Kaje Janjić in vsestranskega Jerneja Škofa, dražljivo pripovedoval življenjsko zgodbo osrednje protagonistke, avstrijske drag queen ovčice Gretchen. Zgodba harmoničnega odnosa pastirjev in ovčic, žene jih radost do občevanja drug z drugimi, dobi nenaden zasuk, ko pastirji spoznajo, da je Gretchen, ki edina od ovčk kaj »čuti«, pravzaprav transvestit, ki bi tu in tam z veseljem tudi »napičil« kakšnega pastirja. Muhavost, svetovljanstvo in nepričakovana želja v zgodbo pripeljejo nemir, strah, ki skoraj kulminira v nasilje.

Verodostojna slika večinskega sprejemanja drugačnosti v družbi, kajne? Tudi zato je to predstava, ki je skupaj z neposrednostjo, zapakirano v trash estetiko, nikakor ne smemo spregledati. Nasprotno, moramo jo vzeti resno, kot sodobno obliko umetnosti, ki na iskren in iskriv način odpira vprašanja o spolnosti in odnosih med spoloma ter tako sproža živahno debato, sili k razmisleku, podira tabuje, odpira oči in ponuja mavrično sliko sveta.