7. 10. 2013 | Evrodržavljan
Ne saditi rožic, da EU lahko reši vse
Evropa je rešila evro, a izgubila je zaupanje svojih državljanov. Kaj bodo evropske institucije naredile za povrnitev zaupanja ljudi v evropski projekt, zanima mlado Palmo iz Španije. »Slabe novice, ki prihajajo iz Bruslja, ljudi lahko samo razočarajo in jih odvračajo od tega, da bi jim sploh prisluhnili. Sedaj je EU končno začela sprejemati ukrepe, s katerimi spodbuja nacionalne vlade, da ukrepajo proti brezposelnosti, spodbujajo raziskave in razvoj. Pred tremi ali štirimi leti je bilo povsem drugače, EU je zgolj ponavljala, naj zmanjšajo proračun,« pravi Ivailo Kalfin, poslanec Evropskega parlamenta iz politične skupine socialistov in demokratov (S&D) iz Bolgarije. Ljudem je treba razložiti, kaj vse EU lahko naredi, nacionalne vlade pa ne morejo.
Italijanska evropska poslanka Monica Frassoni, sopredsedujoča politične skupine Zelenih, je prepričana, da je državljane treba prepričati, da je mogoče spremeniti politiko, zato je pomembno, kdo zmaga na evropskih volitvah. Martin Callanan, evroskeptični britanski evropski poslanec politične skupine konzervativcev in reformistov (ECR), pa pravi, da dejanja evropskih institucij volivcem povedo veliko več kot lepe besede v predvolilni kampanji. Reševanje problemov, s katerimi se ljudje srečujejo v vsakdanjem življenju, bi imelo veliko večji učinek kot vse lepe besede.
Evropski poslanec iz Belgije Guy Verhofstadt, vodja politične skupine liberalcev (Alde) pa meni, da bi prava kampanja morala biti boj med evroskeptiki in podporniki EU, ki imajo enako mnenje kot evroskeptiki o tem, kako EU rešuje sedanjo krizo. »EU sedanjo krizo zelo slabo rešuje,« je kritičen Verhofstadt. Ključno vprašanje je, ali se v sedanjem globaliziranem svetu vrniti na raven nacionalnih držav ali nadaljevati proces integracije EU v fiskalno in monetarno unijo. »Torej, ali se vrniti v preteklost ali iti v prihodnost«.
V določeni meri je normalno, da je udeležba na evropskih volitvah nižja kot na nacionalnih volitvah v državah članicah, ker so odločitve na nacionalnih volitvah bliže državljanom. »Zato moramo, kar že poskušamo, a ne v zadostni meri, ljudi prepričati, da odločitve, sprejete na ravni EU vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje,« pa je Jacek Saryusz-Wolski, evropski poslanec in podpredsednik politične skupine evropske ljudske stranke (EPP) odgovoril na vprašanje mlade Švedinje Malin, kaj namerava EU narediti, da bi prihodnje leto, ko so evropske volitve, na volišča privabila več ljudi.
Volilna kampanja mora biti o ključnih vprašanjih, ne »lepotno tekmovanje« kandidatov za predsednika Evropske komisije. »Zato je treba govoriti v jeziku, ki ga ljudje razumejo, ne razpravljati v bruseljskem žargonu,« pravi poljski poslanec.
Ivailo Kalfin je prepričan, da ljudi odvračajo od udeležbe na evropskih volitvah različna sporočila, ki jih dobivajo iz evropskih institucij. Ljudje ugotavljajo, da jim EU pošilja trojko, ki odloča namesto nacionalnih vlad, da jim pobira davkoplačevalski denar in ga pošilja drugam. »To ni res in naloga evropskih institucij je ljudi prepričati, da EU ne more rešiti vseh problemov, ampak ponuja osnove in možnosti za nadgradnjo nacionalnih politik,« razlaga Kalfin. Po njegovih besedah je treba ljudem pošteno povedati, kaj evropske institucije lahko naredijo in česar ne morejo narediti. Danes jih nekateri precenjujejo, nekateri pa podcenjujejo. Programa Erasmus za izmenjavo študentov recimo ni mogoče izvajati na nacionalni ravni.
Da je treba ljudi prepričati, da njihov glas šteje, jim pokazati, da ima evropski parlament res moč, pravi Monica Frassoni. Če je vse skrito za birokratskimi predlogi in izjavami, imajo ljudje občutek, da se vse bistveno odloča na nacionalni ravni. Zeleni nameravajo zato organizirati nadnacionalno volilno kampanjo z razpravami z volivci.
Guy Verhofstadt ugotavlja, da je bila EU v zadnjih petih letih prvič v središču razprav v vseh državah članicah, v dobrem in slabem smislu. Zaradi tega je prepričan, da bo udeležba na evropskih volitvah prihodnje leto višja kot leta 2009. Do sedaj so bile evropske volitve dejansko referendum, na katerem so ljudje povedali, kako so zadovoljni z nacionalno vlado. Bistvena novost evropskih volitev prihodnje leto bo, da bodo politične skupine predlagale kandidate za predsednika Evropske komisije in soočenja teh kandidatov bodo volivci lahko spremljali na televiziji. To pa bodo razprave o evropskih zadevah.
Najbolj prepričljiva sprememba pa bi bila, če bi spremenili sistem financiranja EU z uvedbo evropskega davka, prek katerega bi ljudje neposredno financirali EU. »Če za nekaj plačuješ, te to tudi zanima,« je prepričan Verhofstadt.
Kako lahko evropske institucije mladim pomagajo, da bodo bolj aktivno sodelovali v evropskem projektu, je zanimalo Francesco iz Italije. Jacek Saryusz-Wolski ji je odgovoril, da mladi potrebujejo realna, ne lažna delovna mesta, ki jih čez nekaj mesecev izgubijo. Zato je treba poskrbeti za zdravo gospodarstvo, ki jih lahko ustvari.
Guy Verhofstadt pravi, da je ljudem treba po pravici povedati, da je Evropa tista, ki lahko rešuje podnebno krizo, problem s špekulativnimi finančnimi instrumenti in podobne probleme, ne pa, da jim lahko zagotovi službo. Monica Frassoni pa opozarja, da tudi na ravni EU »lahko delamo popolnoma napačne stvari« na področju podnebnih sprememb, finančnih produktov in podobno. Zato vprašanje ni samo, da je določene stvari treba narediti na ravni EU, ampak tudi, da je treba narediti prave stvari. Evropski poslanci so na vprašanja državljanov odgovarjali v okviru razprave Trde izbire za Evropo, ki jo je organiziral inštitut Friends of Europe.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.