The Stroj: Metafonik

Dolgo je že, kar je Primož Oberžan, glavni nosilec projekta in svojevrstni vodja glasbenega kolektiva The Stroj, ustanovil skupino v Laškem. A pri tem ni šlo zgolj za glasbeno skupino, temveč za projekt, ki je poleg nekonvencionalnega glasbenega izražanja zajemal tudi nekatere znanstvene poglede na ustvarjanje glasbe in na njen pomen.

The Stroj (kar se lahko prebere tudi Destroy) je bil sprva skupina tolkalcev, ki je instrumente izdelovala iz odpadnega materiala ter iz različnih odsluženih strojnih delov in delovnih orodij, kar je kmalu pritegnilo pozornost slovenske javnosti. Skupina je na začetku večinoma uporabljala kovinske in plastične sode, iz njih je izdelala mogočna improvizirana tolkala, ki so kmalu postala njen zaščitni znak.

A poleg nenavadnih, doma narejenih instrumentov, ki so jih člani skupine uporabljali za ustvarjanje glasbe, so pozornost širše javnosti še bolj pritegnili njihovi živi nastopi. Ti so v glavnem potekali na izrazito nenavadnih prizoriščih, kot so na primer rudniki, kamnolomi ali zapuščeni industrijski objekti, kar je še bolj poudarilo glasbeno naravnanost kolektiva, ki je z večinoma mehansko strukturiranimi ritmi ustvarjal mogočne industrijske tolkalske kompozicije. Če pa k temu dodamo še vizualne učinke, kot je na primer uporaba različnih pirotehničnih sredstev med nastopi, dobimo kolektiv, ki je znal svoje glasbeno delovanje zelo dobro umestiti v prostor in čas, s tem pa si je začrtal jasne smernice za nadaljnje delovanje.

Po dveh uspešnih albumih in številnih nastopih po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in tujini je prišel čas za spremembe v instrumentariju zasedbe. Ko je Primož Oberžan k sodelovanju povabil akademskega slikarja in glasbenika Aleksija Kobala, je The Stroj v svojo glasbo vključil še pihalne in strunske instrumente (narejene iz odpadnih materialov), kar je očitno pripeljalo do trenj v kolektivu, saj ga je večina članov zaradi nestrinjanja s temi novostmi zapustila kmalu po objavi ploščka Cona/The Zone (2006) in nadaljevala kot zasedba StrojMachine.

Toda to ni ustavilo Oberžana, pridno je še naprej ustvarjal nove instrumente, lotil pa se je tudi raziskovanja kynematike, materialne vizualizacije zvoka z različnimi tekočinami, ognjem in snovmi v prahu.

Na tem albumu, izdanem po precej dolgem diskografskem premoru, se The Stroj predstavi v prenovljeni različici, ki v osnovi še zmeraj temelji na komplek-

snih ritmičnih strukturah, odigranih na tolkalih in zvočnih strojih domače izdelave. Razlika je le v tem, da je tokrat skupina šla še korak dlje in v instrumentarij vključila elektronsko manipulirane terenske posnetke, stare elektronske instrumente in naprave ter občasni ženski vokal. Glasba kolektiva je sedaj kompleksnejša in izrazitejša, poleg tega ne smemo pozabiti, da je na albumu tudi precej kritike trenutne družbenopolitične polomije v državi (skladba Zombie Hunters). Odlično nadaljevanje dela prenovljenega The Stroja.