Plinski terminal na severnem Jadranu bo

Seznam 248 prednostnih evropskih energetskih projektov je potrdila Evropska komisija. To so projekti, ki jih bodo države članice lahko prijavile na javne razpise za pridobitev denarja iz proračuna EU na podlagi novega instrumenta Povežimo Evropo. Ta seznam je poslala Evropskemu parlamentu in državam članicam, ki imajo sedaj dva meseca časa za razmislek, ali ga potrditi ali zavrniti. Če se v tem času ne morejo odločiti, lahko zaprosijo za podaljšanje roka za dva meseca. Spremeniti seznama ne morejo. Sta pa pristojna odbora Evropskega parlamenta, Odbor za transport in turizem in Odbor za Industrijo, raziskave in energijo, že potrdila instrument Povežimo Evropo. V tem mesecu bodo na plenarnem zasedanju o njem odločali še vsi poslanci Evropskega parlamenta.

Prvi razpis za razdelitev sredstev iz proračuna EU Evropska komisija napoveduje v prvem četrtletju 2014. Ta sredstva bodo na voljo za izdelavo študij in za gradbena dela. Za gradbena dela bodo sredstva iz proračuna EU lahko dobili le izvajalci tistih projektov, ki se komercialno ne izplačajo, torej ne obetajo ustreznih dobičkov, so pa zelo pomembni za povezavo omrežij posameznih držav, ki so sedaj izolirane, so pomembni za solidarnost med državami pri oskrbi z energijo, za izboljšanje varnosti oskrbe ali tehnološke inovacije. Za prednostne energetske projekte je v predlogu večletnega finančnega načrta, ki bo od leta 2014 do 2020 podlaga za pripravo letnih proračunov EU, na voljo 5,85 milijarde evrov.

Zasebni investitorji pa imajo prek Evropske investicijske banke (EIB) na voljo tudi druge oblike pomoči, kot so krediti z ugodno obrestno mero, financiranje z izdajo projektnih obveznic in druge finančne instrumente. Evropska komisija je seznam prednostnih projektov potrdila z zamudo, ker je Italija med svojimi projekti predlagala tudi terminal za utekočinjeni naftni plin v Žavljah, ki pa mu Slovenija nasprotuje. Ta terminal je nato spremenila v terminal v Severnem Jadranu, a tudi s to spremembo Slovenija najprej ni bila zadovoljna, ker je ocenila, da se za novim imenom dejansko skriva terminal v Žavljah.

Julija je Slovenija na sestanku posebnega telesa regionalnih skupin zaradi tega glasovala proti celotnemu seznamu, tudi svojim lastnim projektom. Evropska komisija je takrat Slovenijo in Hrvaško takrat pozvala, naj do 20. septembra najdeta rešitev, ki bo sprejemljiva za obe, kajti 2. oktobra je predvidena dokončna potrditev seznama. Ta poziv je bil uspešen, čeprav je morala Komisija datum odločanja preložiti za dva tedna.

Slovenija plinskemu terminalu v Žavljah nasprotuje, ker ima pred slovensko obalo mnoge neposredne negativne okoljske, socio-ekonomske, prometne in varnostne vplive. »Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive na zdravje in morsko okolje živega srebra iz sedimenta. Obstaja tudi velika verjetnost za prekoračitev mejnih vrednosti živega srebra, vpliv na rabo solin, ribištvo, turizem, biotsko raznovrstnost. Vseskozi verjamemo, da bo Italija upoštevala ugotovitve iz čezmejne presoje ter zagotovila dobro stanje v okolju, upoštevala trajnostne cilje razvoja severnega Jadrana ter našla primernejše rešitve za plinske terminale,« so julija sporočili iz vlade.

Po potrditvi seznama projektov, med katerimi je plinski terminal v Severnem Jadranu z opombo, da bo Italija lokacijo tega terminala morala določiti v soglasju s Slovenijo, na Evropski komisiji, so iz kabineta predsednice vlade sporočili, da Slovenija ne nasprotuje plinskemu terminalu v Severnem Jadranu. Nadaljevala bo pogovore z Italijo in Hrvaško v okviru delovne skupine za energetske projekte v Severnem Jadranu, ki je bila septembra dogovorjena na trilateralnem srečanju predsednikov vlad Slovenije, Italije in Hrvaške v Benetkah.

Seznam slovenskih projektov se od julija ni spremenil. Med 248 prednostnimi evropskimi energetskimi projekti so plinovodne povezave z Madžarsko (Kidričevo-Lendava), Hrvaško (Kalce-Jelšane) in Italijo (Šempeter-Vodice), elektroenergetske povezave z Madžarsko (Cirkovce-Pince) in Italijo (Okroglo-Videm), nadgradnja notranje hrbtenice daljnovodov Divača-Kleče-Beričevo-Podlog-Cirkovce z 220 na 400 kV ter enosmerni kablovod 500 kV Salgareda-Divača. Investicijska vrednost vseh sedmih projektov je 1,2 milijarde evrov.