ZDA, dežela neomejene krize

Amerika se že od leta 2009 opoteka od finančne krize do finančne krize

Dvanajst minut pred uro, ko bi ZDA sicer bile prisiljene razglasiti bankrot, je senat našel kompromis, ki predvideva povečanje zneska za zadolževanje države. Kljub rešitvi v zadnji minuti, je škoda že nastala, tako za konjunkturo v državi in v večji meri za ZDA kot finančno velesilo. V 16 dneh spektakla se Washington ni le blamiral, ampak tudi finančno-politično diskreditiral. Amerika država neomejene krize: »Če bomo vsakih šest mesecev, vsake tri mesece – zdaj na tri tedne – zaradi koledarja zdrsnili v novo fiskalno-politično negotovost, to enostavno ne more biti dobro,« svari svetovalec za gospodarstvo Joel Prakken, piše Marc Pitzke na spletni strani Spiegla.  

Že od leta 2009 se ZDA opotekajo od finančne krize do finančne krize. Zaradi tega je bila gospodarska rast od leta 2010 na letni ravni nižja za 1 odstotno točko, stopnja brezposelnosti pa samo v letu 2013 višja za 0,6 odstotne točke, kar predstavlja skoraj 1 milijon izgubljenih delovnih mest, je izračunal  Prakken. Kljub včerajšnjemu dogovoru konca te krize ni videti, posledice so dolgoročne, zaupanje v institucije ZDA je omajano.

 Britanski Economist opozarja na škodo za finančne trge, kajti če dolgoročno vrednostni papirji, s katerimi se zadolžujejo ZDA, ne bodo več zaupanja vredna naložba, grozi enak šok kot leta 2008 po bankrotu velebanke Lehman Brothers. Prav tako britanski Telegraph napoveduje propad ZDA kot globalne velesile in jih primerja s propadom stare Grčije in rimskega cesarstva.

 Die Welt piše, da Kitajci že zahtevajo konec prevlade ZDA in dolarja na deviznih trgih, prek tiskovne agencije Xinhua so pozvali k »deamerikanizaciji« finančnih trgov. Svet po njihovem mnenju potrebuje novo rezervno valuto, ki bo bolj upoštevala interese hitro rastočih gospodarstev. Mnogi opazovalci opažajo, da naj bi to vlogo prevzel kitajski juan.

 Thomas Stolper, ekonomist pri ameriški velebanki Goldman Sachs, ne verjame, da bi dolar kot svetovno rezervno valuto zamenjali z novo, kajti 61 odstotkov vseh deviznih rezerv na svetu je v dolarjih. Če pa bi se kaos v Washingtonu nadaljeval, se potreba po zamenjavi svetovne rezervne valute lahko poveča, a v tem primeru je prvi kandidat evro.

 Analitiki pravijo, da so ZDA res velike, a veliko imajo tudi dolgov. Američani bodo letos proizvedli za 16,7 bilijonov dolarjev blaga in storitev, ocenjuje Mednarodni denarni sklad (IMF), a zadolženost države, zveznih držav in občin je že sedaj višja (17 bilijonov dolarjev). Kljub temu po oceni analitikov ZDA ne morejo bankrotirati, dokler bo centralna banka Federal Reserve pospešeno tiskala dolarje s katerimi kupuje obveznice, s katerimi se zadolžuje država ZDA. Že sedaj ima v lasti za skoraj 2 bilijona teh obveznic in je največja upnica ameriške države.

 Odhajajoči guverner Federal Reserve Ben Bernanke je spomladi napovedal, da bo centealna banka začela postopno zmanjševati tiskanje svežih dolarjev. O tem ni več govora. Tudi nova guvernerka Janet Yellen, ki bo v začetku leta 2014 prevzela funkcijo, podpira pomoč gospodarstvu s poceni denarjem, zato analitiki ne pričakujejo spremembe politike.