Globalna zaplemba premoženja 

Mednarodni denarni sklad (IMF), katerega misija v Sloveniji pravkar prečesava razmere v javnih financah in bankah, je v pravkar objavljenem mesečnem poročilu Fiscal Monitor, ki ga je naslovil Taxing Times, postavil temelje za globalno zaplembo premoženja. Ameriška revija Forbes, ki je znana po objavi lestvice najbogatejših, to sklepa na podlagi besedila na 49. strani poročila Fiscal Monitor, kjer IMF piše, da so zaradi močnega poslabšanja razmer v javnih financah v številnih državah začeli razmišljati o uvedbi »dajatve na kapital« - o enkratnem davku na zasebno premoženje, ki bi bil izjemen ukrep, s katerim bi zagotovili zmožnost za odplačilo dolga.

Tak davek je mogoč, če je uveden pravočasno in kot presenečenje, da se mu ni mogoče izogniti. IMF nadalje razlaga, da bi ta davek moral v 15 državah z evrom znašati 10 odstotkov za gospodinjstva, ki imajo več premoženja od dolgov, da bi zadolženost znižali na predkrizno raven konec leta 2007. Forbes na podlagi omenjenega besedila v Fiscal Monitorju ugotavlja, da ekonomisti IMF vedo, da ni dovolj bogatih ljudi, ki bi lahko financirali današnje države, četudi bi jim vzeli vse premoženje. To pomeni, da bi v skladu s formulacijo IMF premoženje zasegli vsakomur, ki ima prihranke ali v lasti stanovanje. Ekonomisti IMF tudi vedo, da bi z zaplembo vsega zasebnega premoženja ne bi mogli odplačati vseh dolgov zahodnih držav, ampak bi jih znižali samo na raven, ki bi vladam omogočila najem novih kreditov prek izdaje obveznic do naslednje krize, ki bo seveda zahtevala ostrejše ukrepe.

Če bi se vlade temu ropu premoženja uprle, bi jim po navedbah IMF edina alternativa ostalo zanikanje dolga in hiperinflacija. Predlogov za reforme Ponzijeve sheme, ki povzroča bankrot, nikjer ni videti, opozarja Forbes. IMF piše tudi, kako ljudem onemogočiti, da bi se davku oziroma zasegi premoženja izognili. Pravi, da je finančno bogastvo mobilno, da se lahko preselijo tudi ljudje, zaradi tega bi bilo treba različne oblike premoženja obdavčiti različno glede na možnosti za preselitev. Na podlagi mednarodnega sodelovanja bi morali preprečiti, da bi se premožni lahko izogibali plačilu davka s selitvijo skladov drugam. To pomeni uvedbo kontrol kapitala in omejitev za prenos kapitala. Na voljo je veliko izkušenj, kako se zadeve lotiti, kajti po prvi svetovni vojni so v Evropi v veliki meri uvedli takšne dajatve, piše IMF. Forbes pa dodaja, da tudi vemo, kako uspešno je to bilo.

Novinar Markus Gaertner na svojem blogu piše, da je enak koncept z obdavčitvijo premoženja, kot ga zdaj predvideva IMF, že septembra 2011 objavila svetovalna hiša Boston Consulting Group. Dokument je naslovila Vrnitev v Mezopotamijo. Prvi preskus za to zaplembo smo po Gaertnerjevih besedah letos doživeli na Cipru. IMF je eden od članov trojke, ki je Cipru predpisala pogoje za pomoč iz evropskega reševalnega sklada.