Bojan Bauman: "Upam le, da ne bodo potopili Večera"

Prek delavske zadruge ste zaposleni v Večeru nameravali prevzeti časopisno hišo. Od kod takšna zamisel?

Zdaj je jasno, da notranji odkup ni uspel. Pravzaprav smo se na začetku z nekakšnim romantičnim zanosom lotili projekta, saj je Delo tri leta neuspešno iskalo kupca Večera. Pravega kupca ni bilo in zato smo sklenili, da poskusimo prevzeti podjetje z notranjim odkupom. Zadruga, ki smo jo ustanovili, je bila naš odgovor tistim, ki so poskušali na neprijazen način priti do Večera.

Zakaj vam ni uspelo?

V začetku je bilo kar dve tretjini zaposlenih za projekt notranjega odkupa. Ko smo se začeli pogajati, je navdušenje počasi plahnelo. Ljudje so začeli realistično razmišljati o tem, kako bodo prišli do denarja za svoj delež v zadrugi, pa tudi o tem, kako vloženi denar in projekt upravljati v zadružnih razmerah. Danes namreč Večer ne posluje pozitivno, kar je prav tako vplivalo na odločitev ljudi. Očitno je, da pobudniki notranjega odkupa ob objektivnih težavah, ki vplivajo na poslovanje časopisnih hiš, nismo bili dovolj prepričljivi med zaposlenimi, da bi se odločili za projekt. Že smo se pogajali z bankami in ena izmed njih je bila pripravljena zagotoviti potrebna sredstva za nakup Večera, hkrati pa je bilo vse več ljudi v dvomih, da je mogoče uspeti z projektom in tako podjetje Večer rešiti.

Zadruga ostaja, čeprav vam ni uspelo z odkupom?

Zdaj moramo zajeti sapo. Ko smo ugotovili, da le še 35 ljudi od 165 zaposlenih v Večeru podpira projekt tako, da so pripravljeni vzeti tudi osebno posojilo, je bilo jasno, da po tej poti ne moremo naprej. Zadruga, ki smo jo ustanovili, ostaja. Skupina, ki se je najbolj angažirala pri tem projektu, pa bo poskušala najti investitorja v Večer, ki bo skupaj z nami uvidel smisel te naložbe.

Toda Delu, ki je večinski lastnik Večera, se s prodajo mudi. Menda so zanesljivi kupci čez mejo?

Seveda se sedanjim lastnikom mudi, saj morajo plačevati kazni, ki jim jih je naložila Agencija za varstvo konkurence z odločbo o koncentraciji. Tega bremena so hočejo znebiti in s prodajo Večera dobiti čim več. Mi nismo bili pripravljeni dati toliko za prevzem, kot so zahtevali. Upam le, da ne bodo potopili Večera – ta je sicer trenutno v težavah, ne pa tako hudih kot njen lastnik – s kakšno nasilno potezo, tako da bi likvidirali firmo, prodali njeno premoženje in prišli do treh ali štirih milijonov evrov, s katerimi bi poplačali obresti za kredite, ki so jih sicer najeli prek politike.

Kaj pomeni neuspeh vašega projekta za širši medijski prostor v Sloveniji?

Z našim projektom smo lakmusov papir in zagotovo bi nam, če bi nam uspelo, sledil še kdo. Ideja o zadružnem lastništvu časopisne hiše zagotovo ne bo zamrla, saj se je marsikje ta oblika lastništva pokazala za ustrezno. Nam v Večeru je zmanjkalo sape, za uresničitev zamisli smo imeli vse manj vetra v jadrih. Žal.