Mamutica

Med letoma 2008 in 2010 so na hrvaški javni televiziji predvajali nadaljevanko Mamutica, v kateri se skupina kriminalistov ukvarja s hudimi kaznivimi dejanji, povezanimi z eno samo stanovanjsko zgradbo v južnem delu Zagreba. Vsebina nadaljevanke je bila izmišljena, stavba pa je resnična.

Mamutica je videti kot šest stanovanjskih blokov, stisnjenih skupaj, in ob pogledu nanjo se res zamisliš, kaj vse bi se lahko dogajalo v njenih več kot tisoč stanovanjih, priznava aktivistka in upokojena novinarka Svjetlana Lugar, ki v njej živi že 30 let. Vendar ni bilo prav, da je televizija stavbo izkoristila kot izhodišče za obravnavo kriminalne fikcije. »V Mamutici ni nikoli bilo takega kriminala,« poudarja.

Mamutica je bila rešitev za naselje Travno, ki se je je domislil arhitekt Miroslav Kollenz. Izpolniti je moral zahtevo iz splošnega urbanističnega načrta, da mora biti gostota poselitve 320 stanovalcev na hektar, hkrati pa je želel znotraj naselja ohraniti veliko zeleno površino. Zato je v skladu z zapovedmi slavnega francoskega arhitekta Le Corbusierja stanovanja skušal čim bolj skoncentrirati, preostalo površino pa je namenil za park. Tako ni ostalo dovolj prostora le za številne sprehajalne poti, klopi in športna igrišča, ampak tudi za dva vrtca in osnovno šolo, do katerih otroci pridejo v nekaj minutah, ne da bi na poti srečali avtomobile.

Svjetlana Lugar se neprestano trudi, da bi izboljšala življenje v svoji soseski. »Pet dni v tednu sem aktivistka, dva dni pa babica,« pravi. Z njenega balkona je na primer pred leti nekaj dni oddajal Radio Mamutica, kulturnoumetniški projekt, namenjen soseski. Pred kratkim je od župana Milana Bandića izsilila prenovo platforme ob bloku ter namestitev novih klopi v parku, še najbolj pa je ponosna na akcijo ločevanja odpadkov, v katero je pritegnila številne stanovalce.

Velikih problemov, ki bi izhajali iz socialnih razlik, v Mamutici ni bilo nikoli. Stanovalci so stanovanja dobili od podjetij, v katerih so bili zaposleni, zapuščali pa jih niso nikoli tako množično, da bi se spremenila socialna sestava. Poleg tega kriminala ne more biti veliko, ker se vse, kar se dogaja zunaj stanovanj, dogaja nekomu na očeh. Kleti zaradi visoke ravni podtalnice sploh ni in razen Mamutice in še dveh blokov je daleč naokoli ravnina. A ko je na primer neki odvisnik od drog v stanovanje vabil družbo, ki je skozi okno metala različne stvari, se je šla Svetljana Lugar pogovorit z njim. Tako kot je na primer družbi starejših moških, ki so, enkrat zaradi kartanja, drugič zaradi balinanja, zasedali številne klopi, dopovedala, da se morajo kdaj tudi komu umakniti.

Kot je za tako veliko zgradbo pričakovati, so njeni stanovalci na začetku čutili odtujenost drug od drugega in precej je bilo vandalizma. Potrebni so bili ljudje, kot je Svjetlana Lugar, da so drugim pokazali, da se je prav zavzemati za kakovost bivanja in da so lahko pri tem uspešni.