Bodo volivci res soodločali pri izbiri
naslednika Joseja Manuela Barrosa?

Štiri največje politične stranke v EU, ki so evropske ljudske stranke (EPP), socialisti (PES), liberalci (Alde) in Zeleni bodo predlagale svojega kandidata za naslednika sedanjega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Tako naj bi volivci v EU prihodnje leto maja, ko bodo volitve v Evropski parlament, prvič imeli možnost soodločati tudi, kdo bo nov predsednik Evropske komisije, ki je neke vrste evropska vlada. To naj bi bil eden od pomembnih razlogov, s katerim jih bodo politične stranke skušale privabiti na volišča.

Stranka EPP svojih kandidatov ne namerava razkriti pred božičem, svojega kandidata pa namerava izbrati na kongresu 6. in 7. marca v Dublinu. Katere pogoje bo moral izpolnjevati, namerava EPP objaviti 13. novembra. Sedanji predsednik Evropske komisije Portugalec Jose Manuel Barroso je član EPP. Med kandidati za njegovega naslednika se med člani EPP v zadnjem času pojavlja direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Francozinja Christine Lagarde. Kot prva ženska si želi postati predsednica Evropske komisije tudi Luksemburžanka Viviane Reding, ki je zdaj evropska komisarka za pravosodje.

Politična stranka PES bo proces za nominacijo svojih kandidatov končala 6. novembra. Neuradno je že nekaj časa znano, da se želi preseliti na čelo Evropske komisije sedanji predsednik Evropskega parlamenta Nemec Martin Schulz. Nekdanji predsednik Evropske komisije Francoz Jacques Delors pa meni, da je najprimernejši kandidat za naslednika Joseja Manuela Barrosa donedavni predsednik Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in nekdanji evropski komisar za trgovino Francoz Pascal Lamy, ki je prav tako član PES.

Prvega februarja prihodnje leto namerava ime svojega kandidata razkriti politična stranka Alde. To namerava narediti na kongresu v Bruslju. Zbiranje kandidatur pa bo zaključila 20. decembra. Pred časom je prišla v javnost informacija, da bo eden od kandidatov za novega predsednika Evropske komisije iz vrst Alde sedanji evropski komisar za ekonomske in denarne zadeve Finec Olli Rehn. Tovrstnih ambicij tudi vodja poslancev Alde v Evropskem parlamentu in nekdanji predsednik belgijske vlade Guy Verhofstadt ne skriva.

Zeleni, ki so četrta največja politična stranka v Evropi, nameravajo predlagati dva kandidata za predsednika Evropske komisije. Prvo fazo izbire kandidatov na nacionalni ravni so zaključili 20. oktobra, od novembra bodo člani in podporniki zelenih političnih strank prek spleta med njimi lahko glasovali za svoje kandidate. Na podlagi teh glasov bosta do januarja izbrana dva kandidata, ki bosta svoj program do evropskih volitev nato predstavljala volivcem v državah članicah.

Kako bo nov predsednik Evropske komisije dejansko imenovan, še ni znano. Lizbonska pogodba namreč pravi, da kandidata predlagajo voditelji držav članic v sestavi Evropskega sveta ob upoštevanju rezultatov volitev v Evropski parlament in ustreznih posvetovanjih. Predlaganega kandidata mora nato z večino glasov potrditi Evropski parlament.

A nemška kanclerka Angela Merkel, ki je članica politične stranke EPP, je po nedavnem vrhu EU opozorila, da Lizbonska pogodba ne zahteva upoštevanja rezultatov evropskih volitev, ampak to zgolj priporoča, zato po njeni razlagi ni samoumevno, da bi politična stranka, ki bi zbrala največ glasov in poslancev avtomatsko dobila predsednika Evropske komisije. Že nekaj časa je znano, da si Nemci v tem mandatu želijo imeti na čelu Evropske komisije svojega človeka. Tudi predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy, ki je član politične skupine EPP, ki je predviden kot posrednik pri iskanju kandidata, ki bi bil sprejemljiv za vse članice EU in Evropski parlament, pravi, da »iskanje obrazov« za vodilne položaje v EU ni rešitev. V tem primeru bodo volivci razočarani, ker demokratična legitimnost Evropske komisije ne odraža njene dejanske moči in pristojnosti.

Predvideno je, da naj bi voditelji držav članic EU kandidata za predsednika nove Evropske komisije potrdili na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. junija, Evropski parlament naj bi ga potrdil na julijskem plenarnem zasedanju, septembra bi novi evropski poslanci zaslišali kandidate za nove evropske komisarje, oktobra bi potrdili novo Evropsko komisijo, ta pa bi posle prevzela 1. novembra 2014.