Pomembna etapna zmaga

Kako lahko se je v imenu »Bruslja« odpovedati 30 milijonom evrov

Najlaže se je skrivati. V množici. V vladajoči večini. V opoziciji. Za »Brusljem« in evropsko latovščino. Zato pa hvala Andreji Črnak Meglič, poslanki Socialnih demokratov, ki je skrivače spregledala in slovenskemu zdravstvu prihranila 30 milijonov evrov. Tudi Črnakova bi se lahko skrivala, a se ni – stvari je vzela v roke in se povezala s strokovnjaki.

Za kaj gre? Pred nekaj tedni je zdravstveno ministrstvo objavilo interventni zakon. Vsi se ga spomnimo – interventni zakon je postal znan zaradi javnih polemik o povečanju obremenitev kmetov in samostojnih podjetnikov z zdravstvenimi prispevki. A prav tako je pomemben 18. člen tega zakona. Že tema, na katero se nanaša, je zapletena in s tem tudi dovolj dolgočasna, da ne more prinašati političnih točk, ne črnih pik. Navadno politiki takšne člene, četudi so težki 30 milijonov evrov, raje pustijo pri miru.

Tri zasebne zdravstvene zavarovalnice so morale od leta 2006 polovico dobičkov shranjevati na posebnih računih, v obliki rezerv, ki so jih lahko trošile le za zdravstvo. Zavarovalnicam ureditev ni ugajala in so verjetno kar same nanjo opozorile evropsko komisijo, ta pa je proti Sloveniji sprožila tožbo. In sodišče EU je razsodilo, da mora država zasebnikom v skladu z acquis communautaire (pravni red skupnosti) pustiti, da s svojimi dobički počno, karkoli že hočejo.

V Sloveniji sicer vemo, da to v resnici niso njihovi dobički. Že zato, ker dopolnilno zavarovanje, ki ga ponujajo Vzajemna, Triglav in AS, ni pravo zasebno zavarovanje, neki dodatek, ki omogoča višji zdravstveni standard, ampak nujni del doplačila za osnovno zdravstveno zavarovanje. A uradniki na zdravstvenem ministrstvu so se hitro podredili diktatu. Najlaže jim je bilo te dobičke, ki so se zbrali tudi zato, ker so tri zasebne zdravstvene zavarovalnice pobirale previsoke premije, podariti zavarovalnicam. S tem bi zadovoljili Bruselj, pa tudi zavarovalnic z njihovim propagandnim strojem ne bi razburili.

O tem smo v Mladini pisali v začetku meseca. K sreči je nato poslanka Megličeva spregledala latovščino ministrstva, vse izgovarjanje na »režim Solventnost II« in pozive Agencije za zavarovalni nadzor »k povečanju kapitalske ustreznosti«. Namesto ministrstva za zdravje je oblikovala v danih razmerah najlogičnejše dopolnilo, ki določa, da se mora teh 30,1 milijona evrov porabiti za zdravstvo. In ne za nagrade akviziterjem, nakup avtomobilov, svetovanje … Nazadnje je prepričala tudi večino poslancev.

Ena poslanka pri izvajanju zdravstvene reforme ne bo dovolj. Ministrstvo za zdravje jo sedaj pripravlja v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami in ne v sodelovanju z javnim zavodom ali inštitutom za varovanje zdravja. Prednost so že pridobili.

Tematika je zapletena, zasebne zdravstvene zavarovalnice pa so v tej krizi tudi najboljši medijski oglaševalci.