Kljub gnilim posojilom več dobička

Kot pozitivno IMF navaja, da je zadolženost gospodinjstev v Sloveniji še vedno nizka

Veliki zneski kreditov, ki jih podjetja, ki so jim jih dodelili v času debelih krav pred izbruhom finančne in gospodarske krize, ne povzročajo velikih lukenj le v bilancah slovenskih bank, ampak tudi drugod v Evropi. Zlasti banke v državah z evrom sedijo na tako velikih zneskih gnilih kreditov kot še nikoli doslej. Analitiki v svetovalni hiši Ernst & Young so izračunali, da letos kar 7,8 odstotka zneska vseh kreditov sodi v to kategorijo, kar znese 940 milijard evrov, poroča nemški Focus.

Zaradi slabšanja gospodarskih razmer in posledično povečevanja števila brezposelnih se je znesek kreditov, ki jih podjetja in državljani ne morejo več vračati, letos v primerjavi z lani povečal za 120 milijard evrov ali 15 odstotkov. Zlasti se je zmožnost vračanja kreditov poslabšala v Španiji in Italiji. V Španiji je letos delež gnilih kreditov narasel na 12 odstotkov, v Italiji na 11,5 odstotka. V Nemčiji, za primerjavo, znaša 3,2 odstotka.

Analitiki Ernst & Young so prepričani, da je najhujše mimo. Delno so države gnile kredite prenesle na tako imenovane slabe banke, nekaj jih še bodo prenesle, pa tudi gospodarske napovedi so boljše, zato bo več podjetij in državljanov spet sposobnih vračati sposojeno. Poleg tega smejo banke kredite, za katere obstaja velika verjetnost, da jih ne bodo dobile poplačane, prodajati finančnim investitorjem. Teh prodaj bo po oceni Ernst & Young v letu 2014 za 846 milijard evrov, kar je 10 odstotkov manj kot letos.

Po podatkih Die Zeit so banke letos zmanjšale dodeljevanje novih kreditov, in sicer za 2 odstotka, prihodnje leto pa je pričakovati spet rast v višini 4 odstotke. Kljub povečanju zneska gnilih kreditov bodo banke v državah z evrom po oceni Ernst & Young letos povečale dobiček za 1 odstotek na 605 milijard evrov. V prihodnjem letu po tej oceni celo lahko računajo, da bodo ustvarile za 7 odstotkov več dobička.

Po podatkih, ki jih Mednarodni denarni sklad (IMF) navaja v poročilu po pravkar končani misiji, so banke v Sloveniji konec leta 2011 imele v svojih bilancah 12 odstotkov kreditov, ki jih podjetja niso bila sposobna vrniti, junija letos pa že 17,5 odstotka. Več kot tretjino teh kreditov odpade na 40 največjih nefinančnih podjetij. Podjetja v Sloveniji 90 odstotkov prihodkov porabijo za odplačilo dolgov, njihovi dolgovi so bili konec leta 2012 vredni 135 odstotkov premoženja. Kot pozitivno IMF navaja, da je zadolženost gospodinjstev v Sloveniji še vedno nizka.