Bo Evropska unija prepovedala splav?

Zakaj bosta o pravicah žensk na področju javnega zdravja razpravljala Evropska komisija in Evropski parlament, ki se ju to vprašanje ne tiče?

Evropska državljanska pobuda »Eden izmed nas« je druga civilnodružbena pobuda na ravni Evropske unije, ki je izpolnila formalne pogoje za njeno obravnavo na Evropski komisiji in v Evropskem parlamentu. Pobudniki so v zakonitem roku zbrali potrebnih več kot milijon podpisov, cilj pobude pa je, kot piše na njihovi spletni strani, »okrepiti varovanje človeškega življenja od spočetja dalje – v okviru možnosti in pristojnosti Evropske unije«.

V praksi želijo pobudniki Evropsko unijo pozvati »k prenehanju financiranja dejavnosti, ki vodijo v uničenje človeških zarodkov, zlasti na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja.« Bo Evropska unija prepovedala splav, če bosta pobudi sledila komisija in parlament? Bo zavzela stališče, da pravica do splava v državah članicah Evropske unije ni več zaželena? Bo to v Sloveniji spodbudilo prizadevanja katoliške cerkve in strank, ki zastopajo njene interese v državnem zboru, da zaostrijo pogoje za izvajanje splava? Bomo vsi skupaj šli po poti Irske, Poljske in drugih evropskih držav, kjer so ženske prisiljene v odločitve, ki jih ne želijo sprejemati?

Smisel evropske državljanske pobude je v približevanju demokracije ljudem, ker je ta (že zaradi geografske oddaljenosti) nujno precej odtujena v bruseljskih izvršilnih in zakonodajnih organih. Je način, kako lahko ljudje federalni oblasti v Bruslju povedo česa si želijo ali ne želijo. Moč pobude je sicer dokaj omejena, z njo je odločevalce na ravni Evropske unije možno prisiliti v razpravo o določeni temi. Pobudniki pobude »Eden izmed nas« želijo tako odpreti razpravo o svojem razumevanju človeškega življenja, ki da se začne s spočetjem in bi od spočetja naprej moralo biti zaščiteno. Sem sodi tudi prepričanje, da je pravica do splava v vsakem primeru kršitev pravice do življenja. A to vprašanje niti ne spada pod jurisdikcijo Evropske unije. Ali kot pojasnjuje uradni govorec Evropske komisije, pristojen za področje državljanskih pobud, Antony Gravili: »Evropska komisija nima pravne podlage za predloge sprememb na področju vprašanja splava. Zatorej komisija tudi nima uradnega stališča o tej temi. To je vprašanje v izključni pristojnosti držav članic.« Dodaja, da pobuda Eden izmed nas specifično ne izpostavlja vprašanja pravice do splava, »če ga bi, je komisija sploh ne bi registrirala kot legitimno pobudo, saj komisija nima moči, da bi sprejemala odločitve na tem področju«. Namesto tega, pojasnjuje Gravili, pobuda problematizira vprašanje »financiranja raziskav matičnih celic, katerih posledica je uničenje človeških zarodkov. Ker je komisija vključena v evropske raziskovalne aktivnosti, je bilo sploh mogoče pravno registrirati to pobudo.« S tem posredno priznava, da so pobudniki našli način, kako odpreti razpravo na ravni evropskih izvršnih in zakonodajnih organov (tudi) o temi, ki se jih sicer ne tiče.

Pobudniki, kot rečeno, želijo Evropsko unijo prepričati, da preneha sofinancirati dejavnosti, ki vodijo v uničenje človeških zarodkov na področju raziskav, ter tudi na področju »razvojne pomoči in javnega zdravja«. Slednje ni nepomembno. Prav z debato o razvojni pomoči in javnemu zdravju se odpira tudi debata o splavu. Pri razvojni pomoči namreč nasprotniki pravice do splava različnim mednarodnim inštitucijam, predvsem Združenim narodom, očitajo, da razvojno pomoč v manj razvitih delih sveta pogojujejo tudi s pravicami s področja reproduktivnega zdravja. Preprosteje povedano, nasprotujejo temu, da mednarodne inštitucije v zameno za razvojno pomoč od držav prejemnic zahtevajo spoštovanje določenih civilizacijskih standardov, med drugim tudi omogočanje pravice do splava, ki je v mnogih manj razvitih državah pogosto prepovedana in razlog za trpljenje praktično cele populacije tam živečih žensk.

Gravili sicer pojasnjuje, da je komisija s pobudo »Eden izmed nas« na splošno seznanjena, da so jim že čestitali za doseženih milijon podpisov, da pa so se pobudniki odločili nadaljevati zbiranje podpisov do izteka roka, ki jim je bil postavljen. Želijo doseči milijon in pol podpisov. Kaj več o temi ne želijo povedati, saj je politika komisije, da »ne špekulira v naprej ali bodo pobudniki s pobudo, ko bo ta formalno vložena, uspeli ali ne. Ne bi bilo pošteno do pobudnikov posamezne pobude, če bi se v naprej opredeljevali do njene vsebine.« Na komisiji še dodajajo, da se že veselijo obiska pobudnikov v Bruslju, v sklopu katerega bodo imeli priložnost povedati česa si želijo in zakaj. Pobudniki pa verjetno še bolj, saj bodo tam lahko govorili (tudi) o temah, ki ne sodijo v sklop širših evropskih razprav.