Konjunktura prikrojevanja življenjepisov

Jürgen Müller je pred kratkim moral odstopiti z mesta direktorja za informatiko na univerzitetni bolnišnici Zürich in se odpovedati svojemu doktoratu. To je bil prisiljen narediti zgolj zaradi ene same črke. Müller je trdil, da je svoj doktorat pridobil na ugledni univerzi Berkeley, ki sodi med najbolj ugledne univerze na svetu, saj je na njej raziskovalo kar 22 Nobelovcev. Dejansko pa je imel doktorski naslov univerze Berkley, ki ji v primerjavi z ugledno univerzo manjka en »e«, poroča spletni portal Cash. Ob tem novinar Pascal Meisser ugotavlja, da ima prikrojevanje življenjepisov v Švici danes visoko konjunkturo, kajti primer Müller zdaleč ni osamljen.

Vedno več podjetij se odloča natančno preveriti življenjepise ljudi, ki kandidirajo za službe pri njih. Ena od družb, ki opravlja tovrstna preverjanja je Millwisch & Arato iz Züricha. Njen soustanovitelj Claude Arato razlaga, da za ta preverjanja uporabljajo izključno javno dostopne vire, zato se ne počutijo kot vohuni ali detektivi. Da so ta preverjanja še kako pomembna, kažejo trije primeri anonimnih goljufov.

R. S., vodilni izvedenec za varnost na področju informacijskih tehnologij naj bi v finančnem koncernu, kjer je zaposlen, napredoval. V svojih profilih na LinkedIn in Xing navaja, da je študij zaključil na visoki strokovni šoli v Deutschschweizu. Dejstvo pa je, da v tem kraju ni visoke strokovne šole, le tehniška šola, kjer je mogoče pridobiti le višjo strokovno izobrazbo. R. S. je torej višješolsko diplomo preprosto spremenil v visokošolsko. Njemu ni manjkala črka, ampak je črki zamenjal – HF (višja strokovna šola) je spremenil v FH (visoka strokovna šola).

V. K., stara 28 let, od leta 2010 dela kot asistentka v eni od večjih bank. V njenem življenjepisu kontrolorji našli napak, našli so jih v njenem profilu na socialnem omrežju LinkedIn. Tam se namreč predstavlja kot »menedžerka za odnose«. Pascal Meisser ugotavlja, da so takšne »izboljšave« na bančnem trgu v Zürichu očitno precej pogoste. Ljudje si v poslovnih socialnih omrežjih očitno izboljšujejo položaj in funkcije zato, da bi si občutno izboljšali možnosti za kariero, naredili boljši vtis na stranke ali pa morda zgolj izključno iz gole nečimrnosti.

G. M. je vodja poslovanja, ki prihaja iz Italije. Leto dni se predstavlja z doktoratom. Nastopa na kongresih, v poslovnem poročilu je naveden kot dr. G. M. Da dejansko ni doktor znanosti, so odkrili šele, ko je kandidiral za člana uprave. V Italiji je zaključil magistrski študij in tako v skladu z italijanskim sistemom izobraževanja postal »Laurea di Dottore«. A na podlagi tega naslova Italijanom v Švici ni dovoljeno nastopati kot doktorji.

Ta primer kaže, da so dodatna preverjanja izobrazbe potrebna tudi zaradi internacionalizacije trga dela, ker imajo države za diplomante v veljavi različne naslove. Hkrati pa je vse več šol, ki kot Berkley, ki ji manjka »e«, ne ponujajo izobraževanja, ampak za drag denar prodajajo le diplome. Berkley za diplomo zaračuna 3985 dolarjev.