Irska lahko postane zgled za gospodarsko uspešnost

Uradno je danes na Irskem brez zaposlitve 13,5 odstotka za delo sposobnih ljudi, leta 2006 je v tej državi stopnja brezposelnosti bila 5 odstotkov. Uradni podatek o današnji stopnji brezposelnosti ne upošteva številnih mladih Ircev, ki so odšli iz države s trebuhom za kruhom. Vlada je uvedla vrsto novih davkov in dajatev z argumentom, da je treba zmanjšati javnofinančni primanjkljaj, dejansko pa so ti novi davki in dajatve zgolj stranska vrata, prek katerih irski davkoplačevalci rešujejo banke, na svojem blogu The Web of Debt piše Ellen Brown.

Irci so po njenih besedah sprejeli razlago v medijih, da so ti drakonski ukrepi potrebni zato, ker je treba »uravnotežiti proračun«, in da so v njihovo korist. Toda po petih letih zategovanja pasu, ki ni pripomoglo k zmanjšanju brezposelnosti in izboljšanju življenjskih razmer, se ljudje počasi prebujajo. Ugotavljajo, da jim ropajo premoženje preprosto zato, da bi plačali napake finančnega sektorja. Pet let varčevanja ni vrnilo zaupanja v irske banke.

Irska je bila prva članica EU, kjer so ljudje gledali propad celotnega bančnega sistema. Za razliko od Islandcev, ki so zavrnili reševanje svojih bankrotiranih bank, je irska vlada septembra 2008 dala vsem bankam neomejeno garancijo države za njihove kredite, depozite, delnice in druge oblike naložb. Takrat nihče ni vedel, kakšne rizike nosijo irske banke in kako globoko bo padel irski nepremičninski trg.

V dveh letih je zaradi državnih garancij za banke bankrotirala država Irska in mednarodni finančni trgi ji niso več hoteli posoditi denarja. Pred tem je imela Irska javnofinančni presežek, leta 2011 je njen javnofinančni primanjkljaj znašal 32 odstotkov BDP. Ta dolg bi najbrž bil obvladljiv, če se irska vlada ne bi zavezala, da bo država prevzela nase vse izgube, ki jih je s hazardiranjem pridelal bančni sistem, je napisal Morgan Kelly, profesor ekonomije na univerzi Dublin.

Da bi preprečila razglasitev bankrota, je irska vlada zaprosila za pomoč iz evropskega reševalnega sklada in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v višini 85 milijard evrov. da je to pomoč dobila, je morala sprejeti program varčevanja, katerega izvajanja na tri mesece preverja trojka, v kateri so predstavniki evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF. Hkrati se je irska vlada morala zavezati, da bo med drugimi privatizirala elektro in plinske družbe in da bo prodala 25-odstotni delež države v nacionalni letalski družbi Aer Lingus.

Trojka je septembra zahtevala novo zmanjšanje javnih izdatkov irske države za 3,1 milijarde evrov. Nekdanji vodja misije IMF za irsko Ashoka Mody je konec oktobra v časopisu The Irish Times posvaril, da so varčevalni ukrepi, ki jih trojka zahteva od Irske, samouničujoči. Priznal je, da v zgodovini ni primera, kjer bi politika varčevanja omogočila izhod iz prezadolženosti. Antonio Garcia Pascual, vodilni ekonomist za evroobmočje na investicijski banki Barclays, je septembra posvaril, da utegne Irska kmalu potrebovati drugi sveženj pomoči.

Ellen Brown piše, da je danes celotno območje z evrom prezadolženo. Problem je sistemski. IMF je oktobra v svojem mesečnem poročilu navedel, da bi zadolženost držav z evrom zmanjšal z 10-odstotnim davkom, ki bi ga morala plačati vsa gospodinjstva, ki imajo več premoženja od dolgov. Ta davek bi pomenil zaplembo 10 odstotkov prihrankov za krmljenje nenasitnega bančnega kazina.

Bolj trajnostno rešitev je v časopisu Financial Times predlagal Fadhel Kaboub, docent za ekonomijo na univerzi Denison v ameriški zvezni državi Ohio. Po njegovih besedah z varčevalnimi ukrepi ni mogoče rešiti problema prezadolženosti, hkrati pa so še velika ovira, ki onemogoča povečanje agregatnega povpraševanja v območju evra. Kot rešitev vidi izstop prezadolženih držav iz območja evra v kombinaciji z delnim odpisom dolga, devalvacijo in vrnitvijo k nacionalni valuti.

Irska bi lahko rešila svoje proračunske težave z izstopom iz območja evra in razglasitvijo državne garancije za banke kot »gnusno«, ker je bila uvedena z goljufijo in pod prisilo. S svojo nacionalno valuto bi potem financirala gradnjo infrastrukture, vzpostavila sistem socialne varnosti in Irci bi se lahko vrnili v službe. Banke bi bile javne. Ko se bodo Irci prebudili, organizirali in mobilizirali, Irska lahko postane zgled za gospodarsko uspešnost prek finančne suverenosti, piše Ellen Brown, ki je predsednica inštituta za javne banke.