Študentsko gibanje za vso družbo

Na skupščini študentov, ki so v torek napolnili avlo ljubljanske filozofske fakultete, so razpravljali o treh konkretnih vprašanjih, o nesprejemljivi komercializaciji zakona o visokem šolstvu, o neprimerni organizaciji študentskih servisov kot zasebnih podjetij in o nujni reformi študentske organizacije. Vendar je imela skupščina globoke temelje, so na njenem začetku povedali predstavniki organizatorja, študentskega društva Iskra. V izhodišču gre današnji mladini za zavračanje pesimistične stvarnosti in še bolj pesimistične prihodnosti.

V zadnjih petih letih se je brezposelnost med mladimi prebivalci Slovenije povečala z devet na 25 odstotkov, vendar smo s tem šele ujeli povprečje EU. V nekaterih državah je brezposelnost mladih dvotretjinska. Julija je EU napovedala, da bo v prihodnjih dveh letih za reševanje te težave namenila šest milijard evrov, v torek pa so se evropski voditelji zbrali pri francoskem predsedniku Françoisu Hollandu in drug drugemu predstavljali ukrepe. Sodelavcem je poročala tudi slovenska premierka Alenka Bratušek: Slovenija naj bi izboljšala povezavo med izobraževalnim procesom in gospodarstvom, sistematično naj bi napovedovala, kateri poklici bodo v prihodnosti deficitarni, spodbujala pa naj bi tudi visokokakovostno pripravništvo ter na novo uredila študentsko delo po načelu »vsako delo šteje«.

Tako kot vsa Evropa tudi Slovenija vidi rešitve za brezposelnost mladih v ukrepih, namenjenih zgolj mladim. To izhaja samo iz prepričanja, da so danes mladi bolj kot druge generacije nesposobni poskrbeti sami zase. Zagotovo ste že slišali, da mislijo, da jim pripada več, kot si zaslužijo, da se ne želijo osamosvojiti od staršev, da bi vsi šli na gimnazije, nihče pa na poklicne šole, na fakultetah pa pridobivajo znanje, ki je na trgu neuporabno …

Moraliziranje je vseprisotno, a zgrešeno. Mladi se od starejših generacij razlikujejo predvsem po tem, da je med njimi veliko večji delež iskalcev zaposlitve. Tudi starejši se pri iskanju zaposlitve znajdejo na trgu delovne sile, kjer je delovnih mest vse manj, med službami, ki so na voljo, pa je vse več začasnih in takih z manjšo socialno varnostjo. Vendar se starejši na današnji kruti trg delovne sile odpravijo le ob izgubi zaposlitve, mlade pa v vstop nanj prisili konec šolanja. Izogniti se mu ne morejo.

Če nihče drug, se tega vse bolj zavedajo vsaj mladi. Torkova skupščina bo prva izmed mnogih, napoveduje Iskra, saj želijo reformirati Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani tako, da bo v njej veliko neposredne demokracije. Tu Iskra vidi odskočišče za dosego dolgoročnega cilja. Študentje, ki bi aktivno zastopali svoje interese, naj bi oblikovali pomembno družbeno gibanje, to pa bi se povezalo z delavci, upokojenci in drugimi družbenimi skupinami, ki zdaj svoje interese zastopajo ločeno in se v praksi z oblastjo pogajajo le o odstotkih zmanjševanja pravic. Mladi imajo več zagona in lahko izgubijo manj kot delavci in delavke, od katerih plač so odvisne družine, ali brezposelni in brezposelne, katerih dnevi minevajo v gmotnem pomanjkanju.

Čeprav mladim voditelji govorijo drugače, sami vedo, da so njihovi interesi enaki interesom vse družbe. In danes so pripravljeni na ta boj.