Dr. Božidar Debenjak: »Kapitalizem je forma, ki mora izginiti«

Kako kot filozof in preučevalec marksizma razumete ponoven preboj Marxove misli v Sloveniji? Po osamosvojitvi se je zdelo, da ta vprašanja in ideje Slovenije ne zanimajo več.

Kdor je v zadnjih desetletjih pri nas marksizem zanikal, ga je pač zanikal, a na Metelkovi in še kje drugje je vedno živel. Marksizem je recimo zanikal sedanji predsednik republike Borut Pahor, ko je še kot predsednik stranke dejal, da je imela nekdanja angleška premierka Margaret Thatcher prav, ko je delavskim sindikatom napovedala vojno. A Karla Marxa svet ni pozabil. Pozabile so ga le dežele, ki so bile nekoč za železno zaveso, in, kot pravilno ugotavljate, del Slovenije, pa četudi tukaj ni nikoli bilo prave potrebe za popolno zanikanje in amnezijo. Zanikati in zavrniti bi morali samo razne vulgarne in nasilne oblike marksizma.

Iniciativi za demokratični socializem bi težko pripisali, da je nedemokratična ali vulgarna, pa četudi nekatere politične sile idejo socializma danes neposredno etiketirajo s totalitarno politično prakso.

Seveda to ni enako. Pri Iniciativi za demokratični socializem gre za mlade ljudi, ki so preprosto ugotovili, da se s takšnim kapitalizmom, kakršen je danes, ne da več normalno živeti. Sedanji kapitalizem je forma, ki mora izginiti z obličja zemlje. Ves politično-ekonomski sistem je tako »gnil«, da je danes legitimno zgolj maksimiziranje profita, humanistični cilji pa se še hlinijo ne več. Včasih se je vsaj govorilo o človeški blaginji, o izboljšanju življenja, pa četudi je bila v ozadju ali kapitalistična produkcija ali kakšna druga oblika eksploatacije. Danes je v ospredju le kapital, dobiček. Tudi demokracije je postala samo forma, še več, tudi počen finančni balon je le oblika novega prerazdeljevanje bogastva.

Finančna kriza ni samo eksces, napaka v sistemu?

Seveda ni. Realnega bogastva je bilo pred krizo, kakor trdijo nekateri ekonomisti, tretjino ali celo šestino manj od tistega, kar je bilo predstavljeno kot nekaj s finančno vrednostjo. Primerjajte to z otroško igro s kartami Črni Peter. V rokah držite šest kart, pet od tega je črnih Petrov, ena karta ni. Večina soigralcev bo na koncu imela v roki samo črnega Petra, realno karto, realno bogastvo bo dobil le eden. Kriza ni posledica izrednih okoliščin, počil je balon finančnih produktov, balon umetne megle, vse, kar se dogaja danes, je le boj za realno bogastvo, ki je še ostalo. A mi smo med tistimi, ki bomo v rokah držali črne Petre, zlasti mladi, ki bodo še dolgo »uživali« plodove novega prerazdeljevanja.

Besede o demokratičnem socializmu danes v Sloveniji zvenijo utopično. Med drugimi se iniciativa zavzema za odpravljanje trga in konkurence ter vzpostavitev alternativnih načinov pridobivanja in menjave dobrin. Je to uresničljivo?

Trg se na ta način ne bo odpravil, a že sam zlom trga kaže na to, da sam od sebe ne deluje. Kar je pomembneje, so realne politične in ekonomske zahteve. Recimo vprašanje temeljnega dohodka. Njegova legitimnost je v preprostem dejstvu, da produktivnost dela danes ni več plod živega dela, ampak rezultat akumulacije znanja preteklih generacij. Kaj to pomeni? Z računalniškimi in znanstvenimi metodami se danes ustvarja večinski del bogastva, v nekem trenutku bi to moralo postati izvor financiranja temeljnega dohodka, ki bi reševal vrsto napetosti v družbi.

Prav je, da je v mlajših generacijah nastala primerna količina srda in želje, da se stvari izboljšajo. Ni tako?

Kako kot marksist starejše generacije razumete mlade, ki obujajo odrinjene ideje?

Vsaka generacije mora preizkusiti svoje recepte, znanje, vsaka mora znova ugotoviti, o čem vsem je treba razmišljati, kaj je treba domisliti. Vnaprej ne zavračam nobenih idej, bojim se le padca v doktrinarnost, v zakrknjenost, v vzpostavljanje nove dogme. Dokler se to ne zgodi, dokler gre za iskanja, poizkuse, odpiranje, artikuliranje novih vprašanj in odgovorov, sem temu zelo naklonjen. Prav je, da je v mlajših generacijah nastala primerna količina srda in želje, da se stvari izboljšajo. Ni tako?

Mislite, da bodo imele njihove ideje v Sloveniji širši odmev?

V Sloveniji imamo sistem, ki me spominja na francoske razmere po letu 1848. O njih je Karl Marx dejal, da se je v tistem času vsa politična prezentacija v Franciji premaknila za eno stopnjo na desno. Zato je del družbe ostal brez političnih predstavnikov. Vas to ne spominja na današnje slovenske politične razmere, ko nekateri deli družbe nimajo političnega zastopstva? Deli družbe so brez svojih političnih predstavnikov, in dokler vsi ti deli niso preslikani v politiko, toliko časa se bo iskala ta preslikava.