Nemčija želi, da kriza traja?

"Gre za kombinacijo različnih vzrokov. Po eni strani je to klasična kriza prekomerne akumulacije kapitala, ki mu sam razvoj ni sledil, po drugi strani je to kriza neusklajenih nacionalnih, gospodarskih politik znotraj enotnega valutnega območja, hkrati pa je to tudi politična kriza Evropske unije, ki ji ni uspelo uskladiti posameznih politik," na vprašanje kaj je za nemške parlamentarce glavni vzrok te krize, odgovarja Manuel Sarrazin, poslanec zelenih v nemškem parlamentu.

Sprašujem vas zato, ker pri vas, v Nemčiji, ni krize. Je pa kriza povsod na periferiji EU. Zastavlja se logično vprašanje: Smo res sami krivi za svoj položaj?

Dejstvo je, da mora najprej vsak pomesti pred svojim pragom, hkrati pa se strinjam, da so naša gospodarstva že neverjetno prepletena, zaradi česar ne moremo več niti govoriti o nekakšnih nacionalnih ekonomijah, morda v nekem darvinističnem smislu boja med šibkimi in močnimi, kjer bodo preživeli le najmočnejši. Priznam, da smo tudi v Nemčiji v zadnjih letih sprejeli več odločitev, ki so bile predvsem v našem in ne toliko v interesu EU.

Na primer kje?

Vlada Angele Merkel je, tako kot tudi nekatere druge evropske vlade, zavirala določene ideje, recimo ideje o bančni uniji oziroma predloge o večji transparentnosti evropskih financ. Navadno, ko potujem po drugih državah, slišim precej hvalnic na račun stabilnega gospodarskega okolja v Nemčiji. Ljudje me tudi sprašujejo, kako to Nemčiji uspeva. A bojim se reči, da to ni zgolj nemški uspeh, ampak da je to predvsem posledica dogodkov iz leta 2004, torej širitve EU, torej tudi vaše vključitve v unijo, pa vključitve Poljske in Češke, Slovaške ...

Nemčija je imela od širitve koristi. Mi pa smo zaradi širitve padli v krizo?

Nemčija je s širitvijo gotovo pridobila. In sam bi si kdaj pa kdaj želel, da se ne bi obnašali tako, kot da smo zgolj mi sami odgovorni za naš odlični ekonomski položaj. Glede ostalih držav, tudi Slovenije, pa bi si vendarle upal trditi, da ste tudi vi imeli od tega koristi. Zame je sam projekt EU vreden veliko več kot pa vsi dolgovi, na primer Grčije ali Cipra.

Le da reševanje Grčije ali Cipra ni videti, kot da bi šlo v resnici za reševanje.

Grčija je zelo lepa država, je nekaj zelo posebnega, a vendarle bi se tudi Grki z mano strinjali, da je to tudi država z zelo različnimi in velikimi težavami, zaradi česar čez noč tudi ni mogoče najti prave reševalne strategije. Priznam, v Grčiji je trojka naredila napake. Ampak če sem odkrit, je napake delala tudi grška politika. Če vi rečete, da to ni reševanje, vam lahko samo rečem, da bi bil plan B, torej izstop Grčije iz EU, še veliko hujši. Trojka ni nič drugega kot pot v smeri manjše škode.

Končna rešitev pa Nemčiji ne koristi. To je tudi očitno, če pogledamo, po kako nizkih obrestnih merah se lahko danes Nemčija zadolžuje.

Strinjam se, da ima Nemčija danes koristi zaradi krize, tudi zaradi velikih razlik pri ceni zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih. Nemčija lahko danes dobi denar po zgodovinsko nizki obrestni meri, vi pa se morate zadolževati po zgodovinsko zelo visokih obrestnih merah. Kar pa pomeni, da Nemčijo problemi še čakajo. Ko bo krize konec, se bo nemški primanjkljaj povečal. Nemčija ima danes za okrog 2040 milijard evrov dolgov. Če se naš pribitek na obresti poveča za eno odstotno točko, to pomeni, da nam dolg zraste za dve milijardi evrov.

 Torej upate, da bo kriza še kar trajala in da bo po Grčiji še več držav padlo v nemilost pri mednarodnih finančnikih?

Veliko ljudi je danes prepričanih, da je Nemčija otok sreče sredi orkana, in številni si želijo ostati na tem počitniškem otoku, kolikor dolgo je to mogoče. A vendarle bi dolgoročno takšne razlike, tudi v obrestnih merah, vodile k razpadu denarne unije. Zaradi tega je treba najti način uravnoteženja, kar je tudi cilj vseh teh idej o bančni uniji. In Nemci, o tem sem globoko prepričan, trdno stojijo za EU.