Dobri posli z mafijo

Na Japonskem skušajo premagati mafijo že 20 let, leta 1992 so sprejeli protimafijski zakon, ki sicer ne prepoveduje članstva v mafiji, prepoveduje pa posle z njo

Japonska velebanka Sumitomo Mitsui je v prvem polletju letos ustvarila za skoraj 53 odstotkov višji dobiček kot v enakem obdobju lani, se je njen predsednik Koichi Miyata pohvalil na tiskovni konferenci. A ta uspešen rezultat je zasenčila informacija, da je Sumitomo Mitsui med bankami, ki so japonski mafiji Yakuzi posojale denar, poroča Die Zeit. »Te sile je težko identificirati,« je povedal Miyata. »Pogosto obstajajo samo govorice, da je določena oseba pri mafiji. Čim tovrstne povezave odkrijemo, seveda prekinemo stike.«

A najprej je treba imeti dokaze, ki pa jih je pogosto mogoče dobiti le prek policije. Krediti Yakuzi so pogosto skriti kot zasebna posojila, ki so poleg tega pogosto dodeljena še prek majhnih posrednikov. Zaradi tega je preverjanje posebej težko. Zneskov Miyata ni omenjal.

Septembra je bilo objavljeno, da je konkurenčna banka Mizuho Yakuzi dodelila mafiji 230 različnih kreditov v skupni višini 2 milijona dolarjev. V banki so to vedeli dve leti, a kljub temu niso ukrepali. Konec oktobra je tudi banka Shinsei priznala povezave z mafijo, a je posle s temi strankami že prekinila, so pojasnili. Tudi največja japonska banka Bank of Tokyo-Mitsubishi je vpletena v škandal z mafijo. V zadnjih tednih sta dve manjši banki, v katerih ima Bank of Tokyo-Mitsubishi 20 in 40 odstotkov delnic, priznali, da sta dodeljevali kredite Yakuzi.

Velika japonska podjetja se prav tako vedno znova soočajo z očitki o povezavah z mafijo. V jeseni leta 2009 je zaradi domnevnih povezav z mafijo moral oditi prvi mož družbe Fujitsu Kuniaki Nozoe. Tudi v politiki ni drugače. Pred dobrim letom je moral zaradi povezav z mafijo vsega tri tedne po imenovanju odstopiti minister za pravosodje Keishu Tanaka.

Na Japonskem skušajo premagati mafijo že 20 let, leta 1992 so sprejeli protimafijski zakon, ki sicer ne prepoveduje članstva v mafiji, prepoveduje pa posle z njo. Po podatkih japonske policije je v različne mafijske skupine vključenih 80 tisoč ljudi. Od 90. let prejšnjega stoletja japonska mafija svoje tradicionalne posle (prostitucija, trgovanje z drogami in izterjavami denarja za zaščito lokalov) nadomešča z legalnimi posli, kot so trgovanje z nepremičninami in posli v finančnem sektorju.

Vlada se je zaradi tega odločila za veliko ofenzivo proti mafiji. Finančni nadzornik namerava pregledati knjige v velikih bankah. Sredi leta je vlada napovedala, da bo oživila strokovno skupino, ki bo bolje preverila nečiste posle, predsednik vlade Shinzo Abe je napovedal strožje zakone. Financial Action Task Force (FATF), ki je ena od organizacij v okviru OECD, ocenjuje, da ima Japonska že dobre zakone za preprečevanje pranja denarja in organiziranega kriminala, le izvaja jih komaj. Po podatkih FATF je proti osumljenim le redko vložena kazenska ovadba. Tudi banka Mizuho je do zdaj dobila le neke vrste zahtevo, da mora posle z mafijo prekiniti. Druge banke niti takšne zahteve niso dobile.