Za kaj je predvidenih tisoč milijard evropskih sredstev

Za katere namene bo na voljo okrog 1000 milijard evrov v večletnem proračunu EU 2014-2020 v prihodnjih sedmih letih, je določeno v programih, ki so del proračuna. Večino teh sredstev je na podlagi programov za razvoj regij in kmetijske politike s tako imenovanimi nacionalnimi ovojnicami že razdeljenih med države članice. To pomeni, da bo do teh sredstev mogoče priti prek razpisov, ki jih bodo objavljala ministrstva, državne agencije, občine in drugi pristojni državni organi. Slovenija si je v svojih nacionalnih ovojnicah zagotovila 5,3 milijarde evrov, od tega 3,2 milijarde evrov za razvoj regij in 2,1 milijarde evrov za kmetijstvo in razvoj podeželja. Preostala sredstva, med katerimi največ odpade na nov program za znanost, raziskave in inovacije Obzorje 2020 (Horizon 2020) in Erasmus+, ki je program za izobraževanje, mlade in šport, bo prek javnih razpisov dodeljevala Evropska komisija.

Prve razpise za razdelitev sredstev na podlagi programa Obzorje 2020 napoveduje že 11. decembra, v petek, 29. novembra, pa bo v Ljubljani informativni dan, na katerem bodo predstavniki Evropske komisije natančno predstavili program Obzorje 2020 in razložili, katere so temeljne zahteve za pridobitev teh sredstvih prek razpisov.

Za razvoj regij je v prihodnjih sedmih letih v proračunu EU na voljo 325 milijard evrov, od tega ima Slovenija na voljo 3,2 milijarde evrov. Programe in načrte, ki bodo pravna podlaga za črpanje teh sredstev še pristojna ministrstva usklajujejo z zainteresiranimi organizacijami, pa tudi z Evropsko komisijo jih je še treba uskladiti in dobiti njeno potrditev, da so v skladu z novimi pravili EU za črpanje teh sredstev in s strateškimi cilji za prihodnjih sedem let.

»Države članice in regije se bodo lahko bolj posvetile učinku programov in projektov, manj bodo morale skrbeti za administrativne zadeve,« zagotavlja predsednica odbora za regionalni razvoj in glavna pogajalka Evropskega parlamenta o kohezijski politiki, poljska poslanka Danuta Hübner. Kohezijska politika bo tudi v večletnem finančnem okviru 2014-2020 glavni vir evropskih sredstev, pri čemer bo v tem obdobju poudarek na pametnih vlaganjih, razlaga in dodaja, da morajo vlaganja v vzdržno in vključujočo rast pripeljati do zmanjšanja gospodarskih in socialnih razlik med regijami.

Za kmetijstvo in razvoj podeželja bo v prihodnjih sedmih letih v proračunu EU na voljo 373 milijard evrov, od tega ima Slovenija na voljo 2,1 milijarde evrov, 954 milijonov evrov za kmetijske subvencije in 1,1 milijarde evrov za razvoj podeželja. Letos so poslanci Evropskega parlamenta imeli prvič možnost, da so lahko soodločali o reformi skupne kmetijske politike. Med novostmi, ki jih ta reforma uvaja so, da bodo kmetijske subvencije lahko dobili le aktivni kmetje (torej ne več elektroenergetski koncerni, ki imajo v lasti kmetijska zemljišča ali lastniki igrišč za golf), mladi kmetje bodo upravičeni do dodatnih sredstev, kmetje bodo 30 odstotkov subvencij morali porabiti za ukrepe ozelenitve kmetijstva (za vzdrževanje pašnikov, kolobarjenje in podobno). V okviru sredstev za razvoj podeželja bo na voljo poseben ukrep za podpore biološkemu kmetovanju.

Med komunitarnimi programi, na podlagi katerih sredstva deli Evropska komisija, ima program Obzorje 2020 na voljo 70 milijard evrov. Ta program ima tri glavne stebre. V okviru prvega bo EU sofinancirala investicije v zdravje, energijo, transport, ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in druge ukrepe, ki so povezani s problemi, ki grozijo ljudem in družbi nasploh. Drugi steber se imenuje Odlična znanost, v njem pa so na voljo sredstva za štipendije vrhunskim raziskovalcem, pa za raziskave in razvoj tehnologij prihodnosti, usposabljanje raziskovalcev. Tretji steber so poimenovali Vodilne industrije, v njem je na voljo evropski denar za biotehnologijo, za vesoljske tehnologije, inovativna majhna podjetja in podobno. V programu Obzorje 2020 so torej na voljo tudi sredstva za inovativne in sposobne mlade raziskovalce, znanstvenike in podjetnike.

Glavni program za mlade pa je Erasmus+, v katerem je na voljo 14,7 milijarde evrov za štipendije za študente, učitelje, trenerje in vajence za študij in usposabljanje v drugih državah EU. Do sredstev iz tega programa so upravičeni tudi mladi voditelji, prostovoljci in športniki. Nov sistem jamstva posojil pa bo omogočil poceni posojila za tiste, ki želijo magisterij opravljati v tujini.

Erasmus+ bo združeval programe za izobraževanje in usposabljanje, kot so Comenius, Erasmus, Erasmus Mundus, Leonardo da Vinci (poklicno usposabljanje) in Grundtvig. Prvič doslej bo vključeval tudi športne programe. Vsi programi bodo ohranili svoja imena, po katerih so prepoznavni v javnosti. »V boju proti brezposelnosti mladih in pri naših prizadevanjih za usposabljanje, mobilnost in združevanje Evropejcev ne začenjamo iz nič, temveč moramo skrbeti za obstoječe programe in jih ustrezno financirati,« je dejala evropska poslanka Doris Pack, ki je bila poročevalka za ta program.

Za kulturo je predvidenih 1,4 milijarde evrov v programu Kreativna Evropa, ki združuje dosedanje programe za kulturo, MEDIA in MEDIA Mundus.

Za okoljske projekte bo tudi v prihodnjih sedmih letih v proračunu EU na voljo denar na podlagi programa LIFE. Teh sredstev bo za 3,1 milijarde evrov. Predvideno je, da bo glavni kriterij za financiranje projektov na podlagi tega programa njihova kakovost in možnost povezovanje z drugimi evropskimi skladi za reševanje težav pri ravnanju z odpadki, z oskrbo z vodo in čiščenjem odpadnih voda, s kakovostjo zraka in zaščite naravnega okolja.

Za ključno evropsko energetsko in prometno infrastrukturo bo na voljo 29,3 milijarde evrov na podlagi instrumenta Povežimo Evropo (Connecting Europe).