Zakaj je Bruselj prestolnica EU?

Evropska unija uradno nima prestolnice, a Bruselj velja za njeno neuradno prestolnico, saj je v njem sedež dveh od treh glavnih institucij EU, Evropske komisije in Sveta Evropske unije, poleg tega pa Evropski parlament, ki ima sedež v Strasbourgu, večinoma zaseda v Bruslju. Sedež sodišča Evropske unije, torej pravosodne veje oblasti EU, pa je v Luksemburgu.

Bruselj ima nekatere prednosti, zaradi katerih je primeren za prestolnico EU: je v gospodarsko razviti, a manjši državi, torej naj ne bi mogel svojega statusa prestolnice izkoriščati za pritisk na druge članice, ima dovolj stanovanj za veliko število evropskih uradnikov, bil je prestolnica Beneluksa, prve zveze evropskih držav po drugi svetovni vojni, nahaja se na stičišču germanskega in latinskega dela Evrope … Ampak ti kriteriji niso igrali odločilne vloge.

»Bruselj je postal de facto prestolnica EU, ne da bi bila sprejeta kakršnakoli resnična odločitev,« sta maja 2010 v strokovnem članku »Bruselj kot prestolnica Evrope: trajnostna izbira?« zapisala Philippe in Jonathan Van Parys s katoliške univerze v Louvainu v Belgiji. 25. marca 1957 je bila podpisana Rimska pogodba, ki je z prvim januarjem 1958 ustanovila Evropsko skupnost za jedrsko energijo (ESJE) in Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). Ti instituciji sta si delili parlament in sodišče z leta 1951 ustanovljeno Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (ESPJ), ki sta imela sedež v Strasbourgu. Treba pa je bilo določiti še sedež Sveta in Komisije ESJE in EGS in šest držav članic je to odločitev odlagalo, ker so se bale, da bi lahko ovirala ustanovitev skupnosti. Poenotiti se niso uspele niti na izrednem srečanju šestega januarja 1958, zato je bil določen začasni sedež in ker je bil določen po abecednem vrstnem redu, je pripadel Belgiji.

Končna odločitev o sedežih se je še kar odlagala, vmes je Bruselj gradil stavbe in vanje so se naseljevale nove evropske institucije. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je gradnja teh velikih stavb v Bruslju potekala tako, da je nastal termin »bruselizacija«. Ta po spletni enciklopediji Wikipedia pomeni »nepremišljeno vpeljavo večnadstropnih stavb v stanovanjske soseske za višji sloj« oziroma kar »nepremišljen razvoj oziroma preoblikovanje mest«.

Ker je bilo v Bruslju vse več institucij, ki morajo sodelovati med sabo, in ker bi bila selitev nepredstavljivo velik strošek, je postalo samoumevno, da se ga tudi formalno določi za sedež teh institucij, kar se je zgodilo leta 1992.

Zdaj Bruselj kot prestolnico Evrope obravnavajo tudi institucije Evropske unije. Leta 2001 je Evropska komisija na primer organizirala konferenco, na kateri so slavni intelektualci, kot sta pisatelj Umberto Eco in arhitekt Rem Koolhas, razpravljali, kako bi se moral Bruselj spremeniti, da bo bolje služil svoji funkciji prestolnice Evrope.

Zanimivo, da je v Bruslju tudi sedež vojaške Organizacije severnoatlantske zveze (Nato). Tja je bil preseljen iz Pariza, po tem, ko je Francija leta 1966 izstopila iz vojaških struktur zveze, drugi predlogi pa so bili zavrnjeni; na Nizozemskem in v Rimu niso našli prostora, London pa ni imel podpore med članicami.