Komu smrdi

Tumult, ki sta ga prejšnji petek v vladni palači in pred njo povzročili dve smrdljivi pošiljki, je ponudil boljšo zabavo kot ves preostali večerni TV-razvedrilni program skupaj. Rana ura pa je bila tudi tokrat zlata ura. Čeprav se je vse skupaj začelo že pred poldnevom, nacionalka v svojih poročilih ob petih zadeve ni niti ošvignila, tako je lahko Svet na Kanalu A ob šestih popoldne prvi poročal s kraja dogodka in upravičil svoj primat nad svetom obskurnih novic.

Paketka s kakcem, ki sta bila naslovljena na vlado RS, sta povzročila nekajurne izredne razmere. Čeprav je zaudarjalo po dreku, je bila tedaj neznana snov obravnavana kot nevarna snov, zato je bilo treba ravnati po protokolu. Ta pa po denarnicah vedno udari davkoplačevalce. Vladnim uslužbencem, ki so na Gregorčičevi in Prešernovi prišli v stik s pošiljko, ni bilo treba delati, ker so bili uradno v karanteni. Namesto njih so bile v prostorih vlade za davkoplačevalske solde na delu posebne enote, katerih pripadniki so bili videti kot izganjalci duhov iz istoimenskega filma in so jih po prihodu iz stavbe spektakularno razkužili od glave do pete.

Voditelji in novinarji osrednjih večernih televizijskih informativnih oddaj so se trudili uporabiti čim več sinonimov za to, kar je bil po neuradnih predvidevanjih pasji ali pa celo človeški iztrebek, tekmovali pa so tudi v tem, kako bodo drek oziroma kakec oziroma sranje oziroma ekskrement kar najbolj slikovito uporabili v stavku. Vseeno je bilo težko prekositi cinizem komentarja iz vlade, da je vse skupaj samo odraz stanja duha v naši družbi. Koliko nas bo to preverjanje stanja duha stalo, še ni znano, a brez dvoma tako izjemen spektakel ni poceni.

Tudi Tomaž Lovše ni dvakrat pomislil, ko so mu ponudili, da ga za milijon evrov varščine spustijo iz pripora. Znesek, ki pomeni doslej največjo varščino na naših tleh, je nedvomno dokaz dragocenosti človeka njegovega kova, zato je bil Lovše prisiljen za milijon ali dva prodati jahto, ki je bila največja v Sloveniji in tako ali tako prevelika za naše morje. Ob odhodu s Povšetove kameram ni želel dati izjav, želel je le čim prej domov, k sinu in ženi, k družini. Res, imeti nekoga, ki te ljubeče pričaka, ko prideš iz zapora, je neprecenljivo. Za vse ostalo je tu kreditna kartica.

Isti dan kot Lovše si je svobodo zagotovil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Po lastnih besedah je odstopil zaradi nemoči. Šef Pediatrične klinike Rajko Kenda, ki so ga v preteklosti že omenjali kot kandidata za vodenje ministrstva za zdravje, pravi, da je tisti, ki si bo nadel Gantarjeve čevlje, nor. V pogovoru za 24 ur je Kenda uporabil primerjavo, da je trenutna neenotnost politike glede prihodnosti našega zdravstva enaka temu, da bi zakon o javnih hišah skušali uskladiti med uporabniki, njihovimi soprogami, izvajalkami in rimskokatoliško cerkvijo. Pa srečno!