Iz brezna pozabe

Njena zgodba, z izjemo poglavja v knjigi Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, doslej ni bila objavljena praktično nikjer, vsaj ne verodostojno. A slovenska pionirska alpinistka Pavla Jesih, neustrašna in prodorna ženska, je ena od tistih oseb, ki so zaslužni za razvoj slovenskega alpinizma in tudi slovenskega filma. V obeh si je prizadevala doseči vrh, ne v smislu pridobitništva, temveč kakovosti. Žal se je njena zgodba končala tragično.

Z Miro Marko Debelak sta bili pred vojno prvi in edini dami slovenskega, pa tudi evropskega alpinizma. Alpinistke so bile takrat bolj izjema kot pravilo, skoraj nikjer ni zaslediti, da bi vodile kakšno navezo v prvenstveni smeri v slovenskih gorah. Večinoma so plezale kot druge v navezi s slovitimi plezalci. Jesihova pa je z moškimi soplezalci, med katerimi je bil tudi Joža Čop, preplezala veliko prvenstvenih smeri, večinoma prva v navezi. Poleg nje je to uspelo le še Debelakovi, s katero sta skupaj plezali le enkrat.

Kmalu po usodnem padcu v severni steni Velike Mojstrovke, ki je z zdrobljenim kolenom končal njeno alpinistično zvezdništvo, je Jesihova postala lastnica največje verige kinematografov v Jugoslaviji pred drugo svetovno vojno in med njo. Pod njeno okrilje sta sodila kina Metropol in Union v Celju, pa Royal na Ptuju, Matica v Ljubljani in sezonski kino v Dobrni. Samostojno kariero je ob delu v dobro stoječem in dobičkonosnem družinskem mesarskem podjetju vzpostavila sama. A vseeno je končala kot strta starka, ki je denar porabljala le še za hrano za golobe in cigarete.

Na težave je naletela po vojni, v času podržavljanja. Svojo moč je bila vedno pripravljena uporabiti za tisto, kar se ji je zdelo prav, pa naj je šlo za omogočanje preživetja radikalcem, ki so jih vlačili po kaznilnicah predvojne Jugoslavije, ali pa preživetje slovenskega naroda in kulture ter s tem za skrb za narodnoosvobodilni boj. Med vojno je izdatno podpirala Osvobodilno fronto in s tem tvegala bankrot svojega podjetja. »Po vojni pa, ker ni hotela izročiti svojih podjetij in postati aparatčik, so jo oblatili kot kolaborantko, da so jo lahko razlastili. Ivan Maček jo je snubil, naj sprejme mesto direktorice Triglav filma; ker je zavrnila, je morala pasti. Tega, da želi biti gospodarica svoje usode, menda nihče ni mogel razumeti,« razmišlja pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic. V drami Pavla nad prepadom je zapisal svojo vizijo pomena njene zgodbe. K temu ga je spodbudil režiser Matjaž Pograjc, ki tudi sam rad pleza in se je želel Jesihovi pokloniti z odrsko uprizoritvijo.

Ta je zdaj tik pred premiero. Drama se začne z nesrečo leta 1934, zaradi katere je Jesihova prekinila vrhunsko plezanje in se posvetila podjetništvu, a kljub temu ohranila željo po osvajanju vrhov. »Zame je najbolj pretresljivo prav dejstvo, da se je po enajstih letih premora, junija 1945, brez vsake kondicije – ravno v času, ko so se nad njo zgrinjali črni oblaki – s Čopom odpravila preplezat dotlej najbolj skrivnostno in nepremagano smer v Severni triglavski steni. Tvegala je življenje, in čeprav je omagala in ostala sprva ujeta v steni, jo je nazadnje premagala sama – le z dobrim varovanjem. Ne vem, kaj bi lahko bilo bolj simbolno,« razmišlja Skubic.

»Plezanje je način premagovanja sveta, Pavla je poleg tega morala premagati še moške,« opozarja Pograjc, ki je zgodbo Jesihove razdelil med tri ženske igralke: Barbaro Ribnikar, Katarino Stegnar in Marušo Oblak. Vsaka predstavlja neko obdobje v njenem življenju. Prva tisto mladostno, zagnano, druga boj za svoje dosežke, tretja propadanje in skromno življenje v poznih letih. Čopa odigra Primož Bezjak, Uroš Kaurin, Boris Kos in Blaž Šef pa se pojavijo v več vlogah, vsi v kostumih Neli Štrukelj. Nina Bric, Gregor Balog in Luka Dekleva so z ilustracijo, animacijo in 3D-mapiranjem oživili osrednji scenografski element predstave. Na štiri metre visoko in sedem metrov dolgo plezalno steno namreč rišejo strip in barvajo zgodbo.

Pri treningu plezanja sta Pograjcu pomagala legenda plezanja brez štrika Gregor Šeliga - Šeli ter harmonikar in plezalec Marko Brdnik, ki je ob Tiborju Miheliču Syedu, poskrbel tudi za glasbo, na katero je svojo nepogrešljivo estetiko giba nasnoval koreograf Branko Potočan. Pograjc je skupaj z njim naredil tudi celoletni plan, kako navdušiti igralce za veter, sonce, oblak in skalo.

Pavla Jesih bo zdaj le dobila priznanje, ki si ga zasluži, s tem pa tudi druge ženske, ki so si drznile presegati meje tudi na področjih, ki so veljala za izključno »moška«, a so na koncu pogosto ostale spregledane in pozabljene.

Gledališka predstava:
Pavla nad prepadom
Avtorja: režiser Matjaž Pograjc, pisec Andrej E. Skubic
Kje: Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
Kdaj: 5. in 7. decembra 2013 ob 19. uri