Reforma kmetijske politike EU: Bo Slovenija po letu 2017 spet proizvajala sladkor?

Za kmetijsko politiko gre tretjina proračuna Evropske unije, zaradi česar je bila reforma kmetijstva EU eden izmed največjih izzivov v pogajanjih o večletnem finančnem okviru unije za obdobje 2014-2020. Da bi zagotovili, da bodo neposredna plačila prejemali le aktivni kmetje, so poslanci Evropskega parlamenta prepričali države članice v okviru Sveta EU, naj oblikujejo seznam subjektov, kot so letališča ali športna društva, ki bodo po novem samodejno izključeni iz seznama upravičencev za prejem evropskih sredstev za kmetijstvo, razen če dokažejo, da s kmetijstvom ustvarjajo znaten del svojih prihodkov.

Ena od temeljnih novosti, ki jih prinaša reforma za obdobje od leta 2014 do 2020, je ozelenitev kmetijstva. Kmetje bodo morali 30 odstotkov denarja od neposrednih plačil nameniti za ozelenitev kmetijstva, kot je ohranjanje travnikov, kolobarjenje poljščin, ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Slovenija se je med pogajanji zavzemala predvsem za ukinitev kvot za sladkor z letom 2015, kar bi slovenskim kmetom vnovič omogočilo sajenje sladkorne pese, pa tudi vnovično proizvodnjo sladkorja v Sloveniji. Ukinitev kvot je predvidena z letom 2017, kar je za Slovenijo sprejemljivo, saj proizvajalci sladkorja potrebujejo še nekaj časa, da se proizvodno usposobijo, je junija, ko je bil ta dogovor dosežen, pojasnil kmetijski minister Dejan Židan.

Reforma skupne kmetijske politike je opredeljena v štirih uredbah, ki se nanašajo na neposredna plačila, enotno ureditev trgov, razvoj podeželja ter horizontalna vprašanja. Za Slovenijo je reforma ugodna zlasti glede večje prožnosti pri izbiri novega modela neposrednih plačil, ozelenitve ter predlaganih rešitev na področju razvoja podeželja, je še pristavil minister.