Presežek na presežek

Resničnostni šov Ljubezen na deželi je ena taka turistična razglednica za turistično kmetijo v Brdih, iz katere se lahko veliko naučimo tudi o vedenju petelina v kokošnjaku, saj z oddajo mlademu gospodarju posestva iščejo ženo. Po desetih epizodah so od ducata zagretih kandidatk ostale le še štiri. Te se morajo še naprej dokazovati in poniževati, da bo na koncu lahko Jure izbral tisto, ki je najbolj super. Tokrat jih je že zarana gnal pobirat krompir, nato so mu morale skuhati kavo, prej so jo še ročno spražile in zmlele. Pri čemer tip kave sicer sploh ne pije, ampak očitno je nekoč prebral enega Cankarja, ki si je izmišljeval ’kave bi, kave ne bi’ in s tem postal legenda.

Popoldne so se šli alfasamec in njegove oboževalke masirat in mazat z blatom na soline. Tam se je mačo z glavo zabil v dilo, kar je še zmanjšalo njegovo razsodnost, harem pa pahnilo v obup. Zvečer si je potem prvič eno izbral za v posteljo, ostale tri so uteho iskale v alkoholu. Pijane so malo jokale, se druga drugi opravičevale, na koncu pa se objemale in smejale. Kot na sindikalni zabavi, samo brez seksa. Tisti, ki je bila v gospodarjevi postelji, se je od vsega opravljanja najbrž kolcalo, medtem pa je lahko občudovala, kako njen sanjski moški v gatah sredi noči pomiva okna, ker se je odločil, da niso dovolj čista. Res, prvovrstni romantični presežek.

Poln presežkov, kot je ugotovila voditeljica Vida Petrovčič, je bil tudi petkov Polnočni klub o superhrani. V njem so postregli s čisto pravim prepirom o veganstvu med Savino Atai in članom društva za osvoboditev živali, ki je potem do konca oddaje ob Afroditinem govorjenju le še zavijal z očmi. Ponudili so nam tudi biokmeta, ki med drugim prideluje konopljo in je povedal, da je ta zdaj totalni hit, edina, ki prinaša dobiček in pri tem sploh ne rabi reklame. Servirali so nam še 85-letno maratonko, ki je povedala, da konoplje ne bi nikoli poskusila, ker gre za mamilo.

Postregli so nam s fekologom, ki je vso oddajo bos v lotusovem položaju sedel ogrnjen z dekico. In fekolog nam je postregel z naj bizarnostjo v zgodovini Polnočnih klubov, ko je v štirideseti minuti oddaje v konopljinem steblu prepoznal potencial, ga oklical za zobno ščetko in si potem z njim do konca slikovito trebil ostanke hrane, ki se mu je nalepila na zobe.

Medtem pa se je Jože Možina nalepil na Pedra Opeko, ki ga po novem imenuje Peter Opeka. Tudi na začasni misiji v domovini misijonarja ni izpustil iz rok. Samega sebe ima verjetno za edinega kompetentnega, ki je lahko imel z njim enourni pogovor za nacionalko. Vanj je senzacionalistično vključil desetletja star posnetek Opekovega očeta, ki v neki gostilni razlaga, kako je ušel povojnim pobojem. Čeprav Opeka ves čas uči o spravi in bratstvu, je za Možino to še čisti presežek.