Zaprite kriminalne banke!

Če bi med razloge za zaprtje bank uvrstili tudi hude kršitve pravil, bi problem rešili

Kazen v višini 1,7 milijarde evrov za banke, katerih zaposleni so sodelovali pri manipulacijah z obrestnimi merami, zvenijo kot huda kazen. A to ni dovolj. Banke, ki podpirajo kriminalna ravnanja, bi morale izgubiti licenco in bi jih bilo treba zapreti. Kolumnist spletne izdaje nemškega Spiegla Wolfgang Münchau piše, da se kazen, ki jo je bankam izrekla evropska komisija, na hitro sliši kot eden od številnih primerov kartelnega dogovarjanja, ki nas vznemiri le za nekaj sekund.

Toda pri tej zgodbi se splača ostati malo dalj časa, kajti z dolgoletnimi kartelnimi dogovori nima nič. Če se predstavniki konkurenčnih industrijskih podjetij zberejo v zakajeni zadnji sobi in se dogovorijo o ceni za gumo, ponaredijo tržni mehanizem. To ni lepo, a za preprečevanje tega imamo kartelno pravo.

Druga kategorija pa je, če banke manipulirajo tržne obrestne mere. Le majhno število bank določa osnove za obresti, po katerih si banke med seboj sposojajo denar. Tržne obrestne mere, ki se imenujejo libor in euribor, imajo velikanski pomen za gospodarstvo. Banke lahko s temi instrumenti špekulirajo brez kakršnega koli rizika, če jim same določajo ceno. Zato so dogovori o obrestnih merah goljufija, zaradi katere so tisti, ki so na drugi strani transakcije, sistematično opeharjeni.

V gospodarstvu že ves čas obstaja kriminal. Če pa kriminal doseže takšne razsežnosti kot v primeru dogovarjanja bank o obrestnih merah, se postavlja vprašanje, ali gre za posamična dejanja ali za organizirani kriminal ali je organizacija sama kriminalna. Izjave vodilnih bankirjev, da o tem niso nič vedeli, ker so to počeli in so zato krivi predrzni trgovci z vrednostnimi papirji, ki jih prepoznamo po rdečih naramnicah, niso pomirjajoče. Če Deutsche Bank zahteva dobičkonosnost kapitala v višini 25 odstotkov in hkrati ne uvede strogih kontrol za preprečevanje privlačnih, a ilegalnih poslov, povzroča kriminalno obnašanje. Kdo je na koncu kaj vedel, je pri tem povsem nepomembno, piše Münchau.

Kar je zdaj prišlo na dan, je le majhen del grdih trikov finančne industrije. Kazni zaradi kartelnega dogovarjanja so za vpletene banke vsekakor neprijetne, jih pa ne ogrožajo. Zanje so te kazni enake kaznim za napačno parkiranje. Da bi goljufivo obnašanje bank preprečili, je treba udariti po njih z vso silo. Resno bi bilo treba razmisliti o odvzemu licence.

Za to bi zdaj bil pravi čas, glede na to, da je v EU v postopku sprejemanja nova zakonodaja o reševanju in likvidaciji bank. Če bi med razloge za zaprtje bank uvrstili tudi hude kršitve pravil, bi problem rešili. Pri tem ne gre za to, da bi želeli čim več bank zapreti, ampak zgolj zato, da bi jih prisilili, da bi pospravile svoje hiše, piše Wolfgang Münchau.