Industrijske države čaka dolgotrajna stagnacija

Larry Summers, nekdanji finančni minister ZDA in zdaj spet profesor na univerzi Harvard, je na nedavni raziskovalni konferenci Mednarodnega denarnega sklada (IMF) na podlagi izkušenj Japonske napovedal, da zahodne industrijske države, katerih gospodarski model temelji na trajni rasti gospodarstva, čakajo desetletja stagnacije.

To je nepretrgana rast, ki hkrati zagotavlja delovna mesta in jih s tehničnim napredkom ukinja. To je model, ko mora vedno manj mladih zagotavljati denar za pokojnine vedno več starejših. To je model, ki zahteva rast zato, da bi lahko odplačevali dolgove. Brez rasti ima zato sodobni svet resen problem, piše die Zeit.

Po Summersovih analizah ima razviti svet s prešibko rastjo problem že okrog dvajset let. Res je, da je gospodarstvo do izbruha krize do leta 2008, recimo v ZDA krepko raslo, a to je bila posledica ekscesov na nepremičninskem trgu. In nekaj let prej so se Američani zašpekulirali z delnicami tehnoloških podjetij. Sodobna zgodovina gospodarstva je zaradi tega zaporedje vedno novih špekulativnih balonov.

V teh razmerah v primerjavi s prejšnjimi obdobji rasti se plače delojemalcev komaj kaj povečajo, tudi industrija zaostaja za svojimi možnostmi. Že nekaj časa nimamo več časov zdrave rasti, ugotavlja Larry Summers. Tako je po njegovih besedah zato, ker se »preveč varčuje in premalo investira«. V normalnih razmerah obrestna mera poskrbi, da se prihranki in investicije izravnajo. Če ljudje v času krize zelo veliko varčujejo, trpi najprej potrošnja. Toda ko prihranki pridejo na trg, se cena denarja, to so obresti, zniža in podjetja tako lahko ceneje pridejo do denarja. Zato se jim izplača izvajati tudi investicijske projekte, ki pri višjih obrestih niso rentabilni in gospodarstvo spet hitreje raste.

A problem je, da za obresti obstaja meja – obrestna mera ne sme bistveno pasti pod 0 odstotkov. Če bi banke vsak mesec prihranke zaradi negativnih obresti zmanjšale za bistveni znesek, bi jih ljudje dvignili z bančnih računov in bi privarčevano hranili doma v nogavici.

Podjetja v industrijskih državah so v zadnjih letih vedno manj investirala. Raje sedijo na denarju kot da bi kupovala nove stroje. Samo Apple ima skoraj 150 milijard dolarjev rezerv v gotovini. Tudi v Nemčiji, ki je gospodarsko kar uspešna, se je delež investicij glede na BDP zmanjšal s skoraj 30 odstotkov leta 1980 na 17 odstotkov danes. Pet let po krizi gospodarska rast je v večini držav še vedno bistveno pod prejšnjo normalno ravnijo.

Larry Summers verjame, da je mogoče krizo rasti politično vsaj omiliti, če bi lahko prihranke spet spremenili v investicije. On hoče predvsem zagotoviti rast potrošnje, njegovi kritiki reformirati. Tudi na Japonskem so v 90. letih prejšnjega stoletja imeli tovrstna prerekanja, a na koncu ni bilo ne enega ne drugega, kar je po oceni Die Zeit morda največje tveganje za svetovno gospodarstvo.