Nihče ne bo pričakoval, da vse življenje ostanete na istem delovnem mestu

Pogovor z Mitjo Brusom

Še preden je Mitja Brus leta 2003 zaključil študij, so bili objavljeni prvi natečaji za zaposlitev v institucijah EU. Takrat se je lahko prijavil le za mesto pomožnega osebja. Izbrali so ga za delo v knjižnici Evropskega parlamenta, kjer je delal predvsem na sprejemnem pultu. Leta 2008 je opravil še natečaj za administratorje v institucijah EU. Takrat je dobil zahtevnejše naloge, saj so ga hoteli obdržati v knjižnici.

Zakaj ste se odločili za delo v tujini in zaposlitev v Evropskem parlamentu?

Študiral sem mednarodne odnose na ljubljanski FDV, tako da je bila zaposlitev v mednarodnih organizacijah vedno precej realna možnost. Sreča pa je nanesla, da je Slovenija ravno takrat, ko sem zaključeval študij, vstopala v EU.

Da ima Evropski parlament svojo knjižnico, je malo znano. Katere pogoje ste morali izpolniti, da ste se lahko zaposlili na tem delovnem mestu?

Knjižnica načeloma zaposluje dva profila ljudi. Prvi so knjižničarji oziroma strokovnjaki za informacije, za kar je potrebna ustrezna izobrazba ali delovne izkušnje. To so ljudje, ki znajo prepoznati uporabne, verodostojne in uravnotežene informacije. Sliši se morda banalno, a ko vidite, koliko ljudi uporablja wikije, bloge ali spletne forume za pomembne odločitve, se zamislite. Ne razumite me narobe, vse to so odlične storitve, ampak potrebna je velika mera previdnosti, če hočemo dobiti objektivne in verodostojne informacije.

Drugi profil pa so raziskovalci, ki opravljajo raziskave in pišejo študije. Za to področje je zaželeno poznavanje določene politike EU in znati je treba analitično razmišljati.

Kaj bi svetovali mladim, ki bi se želeli zaposliti v Evropskem parlamentu in ali je v knjižnici mogoče opravljati prakso?

Verjetno je edina možnost, da se prijavijo na enega od natečajev Evropskega urada za izbor osebja (EPSO). Nanj se je potrebno res dobro pripraviti. Zadnje čase tam ocenjujejo predvsem osebne sposobnosti kandidatov, ne toliko znanje. Nihče ne bo pričakoval, da vse življenje ostanete na istem delavnem mestu oziroma v isti instituciji EU. Prav nasprotno – z mobilnostjo se ubija rutina in povečuje motiviranost za delo. Tako v institucijah EU iščemo ljudi, ki so se sposobni hitro učiti in prilagoditi novim razmeram, ki imajo dobre komunikacijske sposobnosti, so sposobni delati v timu in so medkulturno razumevajoči.

V knjižnici Evropskega parlamenta je mogoče opravljati tudi prakso. Običajno so naši praktikanti precej žalostni, ko nas zapustijo. Ker pokrivamo večino politik Evropskega parlamenta in večino držav članic, je tudi delo praktikantov zelo raznovrstno. Osredotočijo se na eno politiko EU, kjer se naučijo najti in prepoznati dobre informacije, uporabljati različne podatkovne baze, prilagoditi informacije potrebam in napisati kratke povzetke in analize. »Strokovne« članke mnogih naših praktikantov je mogoče najti na našem blogu.

Pravite, da ste zadolženi za aktivnosti na socialnih omrežjih in za novo domačo stran. Lahko podrobneje razložite, kako sodelujete z državljani, ki sodelujejo na socialnih omrežjih?

Socialna omrežja smo uvedli v naš delavni proces predvsem z namenom ponuditi naše raziskave širši javnosti, pa tudi, da dobimo koristne povratne informacije in da poslancem olajšamo komunikacijo z državljani.

Knjižnica (oziroma novo ustanovljena Evropska parlamentarna raziskovalna služba) primarno pomaga evropskim poslancem pri njihovem delu v Evropskem parlamentu. Želimo jim olajšati raziskovanje in ponuditi najboljše informacije za njihovo odločanje. Dejstvo je, da poslanci polovico svojega časa porabijo za iskanje informacij, na katerih bodo oblikovali svoje politike. Dejstvo je tudi, da je dandanes ogromno stvari dostopnih prek spleta. Glavni izziv, ki ga rešujemo mi, pa je najti tistih nekaj dobrih informacij, ki bodo poslancem zares omogočile objektiven pogled na situacijo.

V katerih jezikih komunicirate, ali veliko Slovencev sodeluje na javnih omrežjih parlamenta, kaj jih največ zanima?

Za uradno komunikacijo Evropskega parlamenta je zadolžen oddelek za komuniciranje, zato težko sodim o sodelovanju Slovencev na družbenih omrežjih. Mi komuniciramo pretežno v angleščini in francoščini. Najbolj popularne tematike, o katerih obiskovalci spletne strani iščejo največ informacij, so enakopravnost spolov, prostotrgovinski odnosi z ZDA in mladi.

Katere informacije nasploh lahko posredujete prek socialnih omrežij?

S strokovnimi informacijami pokrivamo vse teme, s katerimi se trenutno ukvarja Evropski parlament. V skladu s poslanstvom ponujamo objektivne in uravnotežene informacije. Naš glavni produkt so tako imenovani brifingi – kratki povzetki tem, v katerih se trudimo na nekaj straneh predstaviti najpomembnejša dejstva, statistike in mnenja pomembnejših interesnih skupin. Drugi pomemben produkt so tako imenovani keysource, v katerih pripravimo seznam okoli 20 najpomembnejših publikacij na določeno temo. Oba produkta sta resnično zelo zanimiva za vaše bralce.

Katera je nova domača stran, za katero ste zadolženi in komu je namenjena, zakaj je bila na novo uvedena?

V našem katalogu ponujamo prek 100.000 monografij. Temu je treba dodati še nekaj sto strokovnih baz podatkov. Poleg tega pa dnevno pregledamo objave novih študij, poročil, raziskav in drugih publikacij, ki jih objavi več tisoč raziskovalnih inštitutov, think tankov, mednarodnih in drugih organizacij. Organizirati vse te podatke na logičen in uporabniku prijazen način, je izziv. Dandanes nihče nima časa (in volje) brati dolga navodila za uporabo. Domača stran mora biti intiutivna, hitra za uporabo in ponuditi uporabnikom »doživetje«. Zadolžen sem za interno stran Evropskega parlamenta, večina teh vsebin pa bo v bližnji prihodnosti na voljo tudi na internetnih straneh Think tanka Evropskega parlamenta.

Ali socialna omrežja in domačo stran uporablja približno enaka struktura uporabnikov ali se ta razlikuje?

Našo interno domačo stran vsak mesec obišče približno tretjina zaposlenih v Evropskem parlamentu. Okoli 75 odstotkov vseh obiskov naredijo poslanci in sodelavci, ki jih imajo v svojih pisarnah.

Ljudje uporabljamo različna družbena omrežja za različne cilje. Za našo naravo dela se je kot najustreznejši izpostavil Twitter, kjer se odvija veliko strokovnih razprav o politikah EU. Opažamo, da je za našo spletno stran in socialna omrežja veliko zanimanja predvsem med strokovno javnostjo. Tudi evropski poslanci so prepoznali koristnost družbenih omrežij, saj jih za komuniciranje z državljani prek 500 uporablja Facebook, prek 300 pa Twitter.

Kaj pa je naloga parlamentarne knjižnice oziroma Evropske parlamentarne raziskovalne službe?

Zelo preprosto – v kar najkrajšem času ponuditi objektivne, uravnotežene in uporabnikom prilagojene informacije, ki so vredne zaupanja. Vsak naš odgovor prilagodimo potrebi, za katero se bo informacija uporabljala. Včasih to pomeni, da sestavimo listo najpomembnejših publikacij, včasih napišemo krajšo analizo, včasih pa sestavimo ocene učinkov.

Jo poslanci pogosto uporabljajo, kakšna literatura je v njej sploh na voljo? Je literatura na voljo tudi v elektronski obliki in morda tako dostopna tudi državljanom?

V trenutni sestavi Evropskega parlamenta je 98 odstotkov poslancev vsaj enkrat uporabilo naše storitve. Mislim, da so evropski poslanci prepoznali naše prednosti in vedo, da z nami lahko prihranijo čas in še izboljšajo proces odločanja v Evropskem parlamentu.

Smo parlamentarna knjižnica, kar pomeni, da je naša zbirka omejena na EU, politike EU in zgodovino parlamentarizma. Trudimo se čim več ponuditi v elektronski obliki. Tako trenutno ponujamo okoli tri četrtine vseh strokovnih člankov v elektronski obliki. Podobno se trudimo narediti tudi s časopisi.

Velika večina naših proizvodov je dostopna na našem blogu. Pri katalogu pa nas omejujejo predvsem avtorske pravice in pogodbena razmerja z bazami podatkov, na katere smo naročeni.

Kako je z literaturo v slovenskem jeziku, je ta na voljo, kdo je pristojen za to, da imajo poslanci na voljo literaturo v svojem materinem jeziku?

Trenutna dva Slovenca v knjižnici pokrivava Slovenijo in slovenski jezik. Literatura je na voljo v vseh jezikih EU, tudi v slovenščini. Vendar pa smo omejeni zgolj na literaturo, ki je relevantna za delo v Evropskem parlamentu. »Slovenska sekcija« je tako sorazmerna s produkcijo dotične literature v Sloveniji.