Kdo bo plačal za(vožene) banke?

Dosedanje reševanje bank je bilo za evropske davkoplačevalce zelo drago

Pred letom dni so se finančni ministri članic EU dogovorili za enotni nadzor bank, ki ga bo od novembra 2014 opravljala Evropska centralna banka (ECB). Nadzirala bo 130 največjih bank v območju evra, med katerimi so NLB, NKBM in Abanka iz Slovenije. To je prvi steber evropske bančne unije. Dogovor o direktivi o enotnih pravilih za reševanje in likvidacijo bank, kar je drugi steber bančne unije, so dosegli poleti. Takrat so odločili, da bodo zavožene banke najprej reševali delničarji, upniki in veliki varčevalci. In če ta sredstva ne bodo zadoščala?

Če ta sredstva ne bodo zadoščala, bodo s sredstvi iz skladov za reševanje bank priskočile na pomoč druge banke, šele na koncu davkoplačevalci, če bo šlo za tako pomembno banko, da bi se zaradi njenega propada sesul celotni finančni sistem države.

V kakšen sklad naj bi banke vplačevale in pod kakšnimi pogoji, kdo bo odločal o reševanju in likvidaciji bank (evropska komisija, poseben odbor predstavnikov držav članic ali kdo drug), kdo bo odločal o pogojih za porabo denarja iz sklada, naj bi določila direktiva o enotnem mehanizmu za reševanje, ki pomeni tretji steber bančne unije. O tem iščejo finančni ministri sedaj dogovor. Odločitev naj bi po novem padla na izrednem zasedanju prihodnjo sredo, 18. decembra. Z njo se mudi, znana mora biti še letos, da bo potrebni direktivi mogoče sprejeti še v tem mandatu evropskega parlamenta oziroma pred volitvami v evropski parlament, ki bodo maja 2014.

Dosedanje reševanje bank je bilo za evropske davkoplačevalce zelo drago. Po podatkih evropske komisije so države članice med oktobrom 2008, ko je v Evropi izbruhnila finančna kriza, in decembrom 2011 za reševanje bank zagotovile več kot 1.600 milijard davkoplačevalskih evrov.

Evropski funkcionarji v Bruslju in politiki v prestolnicah držav članic državljanom EU že dve leti obljubljajo, da bodo po novem za zavožene banke plačevale banke same. Toda po poročanju Die Zeit skušajo zdaj v nekaterih članicah EU doseči, da bi spremenili dogovor o direktivi o enotnih pravilih za reševanje in likvidacijo bank tako, da bi določili prehodno obdobje do leta 2018, ko naj bi bila za reševanje bank na voljo tudi sredstva iz evropskega reševalnega sklada ESM, torej v bistvu spet davkoplačevalski evri. Spiegel poroča, da spremembe najbolj odločno zahteva Italija.

Predlagatelji te rešitve pravijo, da je prehodno obdobje treba uvesti zato, da iz bančnega sektorja ne bi pregnali investitorjev, zaradi česar bi banke imele večje težave dobiti svež kapital. Reševanju bank s sredstvi iz sklada ESM že ves čas najbolj odločno nasprotuje Nemčija.

Problem je tudi, da direktiva o enotnih pravilih za reševanje in likvidacijo bank in direktiva o enotnem mehanizmu za reševanje bank, ki predvideva ustanovitev sklada za reševanje bank, med seboj časovno nista usklajeni. Direktiva o reševanju in likvidaciji bank naj bi z letom 2016 predpisala enotna evropska pravila za reševanje in likvidacijo bank, direktiva o vzpostavitvi sklada za reševanje pa naj bi začela veljati šele leta 2018. Na mizi je predlog bodisi za vzpostavitev evropskega sklada za reševanje bank, kar predlaga evropska komisija in podpira Francija, ali ustanovitev mreže nacionalnih skladov, kar je nemški predlog. Razprava je torej o predlogu za solidarno polnjenje lukenj v bankah s prispevki vseh evropskih bank ali za nacionalno polnjenje samo s sredstvi nacionalnih bank.

Nemčija zagovarja mrežo nacionalnih skladov zato, ker svoj nacionalni sklad že ima, kar pomeni, da njenim bankam ne bi bilo treba plačevati dodatnega prispevka še v evropski sklad. Državam, ki nacionalnega sklada nimajo, pa bolj ustreza ustanovitev evropskega sklada in delitev bremena na ravni EU, saj nacionalnega sklada v tem primeru ne bi bilo treba vzpostaviti.

Predmet spora med članicami EU je tudi, ali določiti, da bodo banke morale obvezno vplačevati v reševalni sklad (ali obstaja pravna podlaga za to), pa tudi pod kakšnimi pogoji bi vplačevale ta prispevek. Evropska komisija ocenjuje, da bo evropski sklad za reševanje bank, ki je tretji steber bančne unije, potreboval 55 milijard evrov kapitala, ki bi ga bilo treba zbrati v desetih letih. Nemci so že izračunali, da bi njihove banke v ta sklad morale plačati veliko več, kot sedaj plačujejo v svoj nacionalni sklad.

Opozarjajo tudi, da je 55 milijard evrov majhen znesek, saj je za reševanje ne prav velike Anglo Irish Bank bilo treba zagotoviti 30 milijard evrov.