Moralna zmaga študentov

Študentska politika ima celo večje pomanjkljivosti kot državna, študenti se volitev udeležujejo v majhnem številu, predstavnike pa volijo glede na to, katera lista je pred volitvami prirejala najboljše zabave.

V študentskem društvu Iskra so zato pripravili reformo Študentske organizacije v Ljubljani. Med drugim bi funkcionarjem omejili plače, tako da bi bile te minimalne, jim vzeli sejnine in del odgovornosti, o več stvareh pa bi se odločali študenti neposredno na skupščinah. Povečal bi se nadzor nad porabo denarja, med drugim tako, da bi študentsko organizacijo pregledovala računsko sodišče in protikorupcijska komisija.

Ko je študentska organizacija izvedela za Iskrino pobudo, je ustanovila delovno skupino, ki naj bi prav tako pripravila spremembe statuta, do katerih pa naj bi prišli bolj »transparentno in participativno« kot Iskra. »Prirejajo javne tribune, na katere ne pride skoraj nihče razen poslanci in funkcionarji študentske organizacije. In na koncu bo moral rezultate te delovne skupine potrditi študentski zbor, torej bodo spet odvisni od politične volje istih funkcionarjev, ki načeloma nasprotujejo kakršnimkoli strukturnim spremembam,« je pripomnil generalni tajnik Iskre Miha Kosi.

Da bi bila študentska organizacija zavezana uveljaviti Iskrin predlog, bi se moralo referenduma, ki je potekal prejšnjo sredo, udeležiti okoli deset tisoč študentov. Prišlo jih je 5735, premalo, a vseeno veliko glede na to, da študentska organizacija na referendum ni opozarjala in da so se pojavljali anonimni pozivi k bojkotu. Pravila pa pravijo, da reforme študentske organizacije (še) ne bo, čeprav je 94 odstotkov glasovnic pritrjevalo spremembam. Izidi so še neuradni, saj se je Iskra pritožila.

Iskra poudarja, da referendum kljub temu pomeni uspeh. »Razblinil se je mit o nezainteresirani in apatični študentski množici, ki naj ne bi bila sposobna kritičnega premisleka in zavestne politične opredelitve,« je sporočila. Iskra ima namreč namen ustvariti močno študentsko gibanje, katerega kratkoročni cilj je zavrnitev predloga zakona o visokem šolstvu, dolgoročni cilj pa nič manj kot upor proti »sedanjim družbenoekonomskim odnosom, ki prinašajo zgolj bedo«.

»Dolžni smo zahtevati drugačno prihodnost. Ne zgolj za študente, ampak za vse ljudi,« so odločni.