Evropskim bankam manjka 110 milijard €

Največjim 50 bankam v Evropi manjka 110 milijard evrov kapitala, ocenjuje bonitetna hiša Standard & Poor's. Šele, ko bodo ta kapital zbrale, njihova kapitalska ustreznost ne bo več bremenila bonitetne ocene. V mednarodni primerjavi bankam v Evropi najbolj manjka kapitala, kajti na svetovni ravni bankam manjka za 185 milijard evrov kapitala. Več kot 70 milijard evrov svežega kapitala potrebujejo samo banke v Grčiji, na Portugalskem, Italiji in Španiji.

Samo nekaj bank si je upalo letos svoje delničarje prositi, naj vplačajo dodatni kapital, analitiki Standard & Poor's menijo, da se bo prihodnje leto več bank odločilo svojo kapitalsko ustreznost povečati s hibridnim kapitalom, tega niso naredile že letos zato, kewr čakajo na pojasnila, katere tovrstne oblike lastnega in tujega kapitala bo evropski bančni nadzornik priznal, piše nemški Focus.

Analitiki Deutsceh Bank pa so prepričani, da bo Evropska centralna banka (ECB) prihodnje leto povečala nakupe obveznic držav članic in tako sledila ameriški centralni banki Federal Reserve. Če bo gospodarska rast ostala pod 2 odstotkoma se bo pritisk na ECB povečal, naj ukrepa enako kot počne ameriška centralna banka in na koncu ji drugo tudi ne bo preostalo. Deutsche Bank je po poročanju Handelsblatta prva nemška banka, ki se je odločila objaviti takšno napoved. Naj enako kot Federal Reserve začne kupovati državne obveznice, če se bo povečalo tveganje, da se bo območje evra pogreznilo v spiralo padanja cen in zniževanja gospodarske rasti, je ECB že pred časom pozvala francoska banka BNP. Če se bo to zgodilo, pravijo pri BNP, bo ECB morala premagati politične pritiske, zlasti nasprotovanje Nemčije.

ECB je sicer novembra temeljno obrestno mero znižala na 0,25 odstotka in ima še vedno možnost dodatnega znižanja. Določi lahko celo negativno obrestno mero, kar pomeni, da bi banke morale denar, ki ga dobijo pri njej, plačati.

Markus Gaertner pa na svojem blogu ugotavlja, da bo vprašanje negativnih obresti eno od glavnih vprašanj, ki bo v letu 2014 razdvajalo svet. Pri tem gre predvsem za vprašanje, ali bodo centralne banke po štirih letih neuspešnega zasipavanja trgov s svežim denarjem s ciljem zagnati gospodarsko rast, končno priznale, da so s tem dosegle zelo majhen uspeh. V bistvu so s tem tiskanjem napihnile le cene nepremičnin, delnic in obveznic. Negativne obresti pa pomenijo, da se bo zmanjševalo tudi premoženje varčevalcev.