Samo za bogate!

Malih vlagateljev na Wall Streetu ne zasmehujejo brez razloga kot »nem denar«

Ko se je družba Twitter odločila stopiti na borzo, je na borzi Wall Street v New Yorku vladalo slavnostno razpoloženje. Skupine borznih trgovcev so obkrožale predsednika uprave Dicka Costola. To je bil dogodek svetovnih razsežnosti. Cena delnice je presegla pričakovanja, saj je prvi dan zrasla za več kot 70 odstotkov na 44,90 dolarja. Toda kdor je hotel tisti dan te delnice kupiti, je ostal praznih rok. Zaslužili so vlagatelji, ki so delnice Twitterja lahko kupili že pred vstopom družbe na borzo.

Borza vlagateljem obljublja, da jim omogoča soudeležbo pri uspehu podjetja in posebej v primeru mladega, inovativnega podjetja, kot je Twitter, so priložnosti lahko mikavne. A ne dobi jih več vsakdo, rezervirane so samo še za bogate. Na finančnih trgih se je oblikovala družba dveh razredov. Privilegirani lahko prek skladov tveganega kapitala, hedge skladov ali prek neposrednega nakupa deležev pridejo do lastništva obetavnih idej in mladih podjetij. To je veliko prej, kot se ta možnost odpre za vse druge vlagatelje. Za te privilegirane vlagatelje dan, ko podjetje vstopi na borzo, ni začetek, ampak plačilni dan: z denarjem, ki ga poberejo na borzi, ustvarjajo dobičke. Malih vlagateljev na Wall Streetu ne zasmehujejo brez razloga kot »nem denar«, v die Zeit piše Heike Buchter.

Zlasti mučen vstop družbe Facebook na borzo je razkril to zaprto, izbrano družbo. Seveda so njen del prvi vlagatelji, ki hočejo za svoje tveganje biti poplačani. Tak vlagatelj je Peter Thiel, soustanovitelj PayPala, ki je leta 2004 kot zasebni investitor vložil v projekt Facebook 500 tisoč dolarjev. Osem let kasneje, ko je družba vstopila na borzo, se je njegov vložek povečal za 2000-krat: iz pol milijona dolarjev je nastala skoraj milijarda dolarjev. Med prvimi vlagatelji v Facebook je tudi znana velebanka Goldman Sachs.

Leta preden je stopil na borzo, je Facebook zbiral denar od premožnih posameznikov in finančnih ustanov, kot je banka Goldman Sachs, in nabral milijarde dolarjev, pri tem mu ni bilo treba spoštovati borzna pravila, objavljati četrtletna poročila, sklicevati skupščine delničarjev. Ko je družba maja lani vstopila na borzo na podlagi ocenjene vrednosti 100 milijard evrov in s ceno delnice 38 dolarjev, je njena vrednost v nekaj tednih padla na 18 dolarjev. A tisti vlagatelji, ki so prej vložili denar, so kljub temu zaslužili.

Čim je 90 dni po vstopu na borzo v skladu s pravili bila prva priložnost, so prodali za 270 milijonov dolarjev delnic. Ker so imeli notranje informacije in so vedeli za načrt, so kovali dobičke, preden je Facebook dejansko vstopil na borzo. Ta načrt je bil, da facebook vrednost napihne s trgovanjem zunaj borze, na trgih, kot sta Secondmarket in Sharespost. Tam je samo v dveh letih od leta 2010 do 2012 vrednost Facebooka narasla s 30 na 60 milijard dolarjev. Ta špekulacija na vzporednih borzah je še posebej napihnila ceno delnice pred vstopom Facebooka na borzo, kajti zunajborzni tečaj je vplival na ovrednotenje delnice na borzi. Facebook je dokaz, da za to, da bi podjetje zbralo dovolj zagonskega kapitala, ne potrebuje borze.

Trend ekskluzivnega obdarovanja je eden od razlogov, da srednji sloj nima več dostopa do dobičkov inovativnih podjetij, kot sta Twitter in Facebook. Drugi razlog je stroga regulativa, ki naj bi preprečila, da bi majhne vlagatelje zvabili v rizične naložbe, zaradi tega za privlačne naložbene priložnosti izve le ozek krog premožnih vlagateljev.