Slabo znamenje za pravice Evropejk

Načelo enakopravnosti med moškimi in ženskami je vsebovala že rimska pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti leta 1957, vse kasnejše pogodbe v procesu evropskega povezovanja so to načelo le še nadgrajevale. V zadnjem času pa se v evropskem parlamentu, dolgoletnem izpričanem zaščitniku pravic žensk, nekaj dogaja. Pred dnevi je na tem področju stopil korak nazaj. Evropejke, ki jim odrekajo pravico odločanja o lastnem telesu, je prepustil na nemilost in nemilost vladam njihovih držav.

Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) vsako leto razvrsti države glede na stopnjo neenakosti med spoloma. Indeks neenakosti spolov se meri na podlagi razlik med spoloma na treh življenjskih področjih, pri reproduktivnem zdravju, neodvisnosti in na trgu dela. Ko govorimo o reproduktivnem zdravju, pa govorimo tudi o najosnovnejših pravicah žensk, da se odločajo, ali bodo imele otroke, kdaj jih bodo imele in koliko. Ker se države članice EU uvrščajo med najrazvitejše države na svetu, se tudi na omenjenem seznamu držav glede reproduktivnega zdravja državljanov uvrščajo v sam vrh. A kar zadeva pravice na področju spolnega in reproduktivnega zdravja žensk po Evropi, so med državami velike razlike. Na Irskem, Poljskem in Malti je splav v celoti prepovedan in so ženske prisiljene v t. i. abortus turizem, torej v opravljanje splava v tujini oziroma v tajnosti zunaj bolnišnic in ambulant kot nekoč. Tudi v številnih drugih evropskih državah, recimo v Španiji in na Madžarskem, so pritiski, da bi se pravice žensk omejile, že obrodili sadove. Skrajno desnim političnim opcijam in civilnodružbenim združenjem delo olajšujejo krizne razmere krčenja javnih proračunov, teženj po privatizaciji zdravstvenih storitev, omejevanju dostopa do zdravstvenih storitev in njihove kakovosti.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero državam članicam sporoča, da z omejevanjem pravic žensk do reproduktivnega zdravja ni nič narobe.

Poročilo Estrela je bilo zato lepa priložnost, da evropski parlament naredi korak naprej pri varstvu pravic žensk. Gre za »Poročilo o spolnem in reproduktivnem zdravju ter pravicah«, ki vsebuje pregled trenutnih razmer na tem področju v evropskih državah in nagovarja k razvoju, kar zadeva enakost spolov, promocijo spolnih in reproduktivnih pravic. Sicer nezavezujoča priporočila iz poročila so namenjena predvsem državam, kjer ženske ne uživajo teh pravic, in tistim, ki jih nameravajo v prihodnje ožiti. Šlo je za poskus »izboljšanja razmer na področju dostopnosti kontracepcije, spolne vzgoje v šolah, preprečevanju in zdravljenju spolno prenosljivih bolezni in okužb, zmanjšanja najstniških nosečnosti, načrtovanja družine …« A konservativci oziroma skrajni konservativci so močni tudi v evropskem parlamentu. Poročilo so z dopolnili spremenili v njegovo nasprotje in na podlagi tega sprejeli resolucijo, v kateri piše, da težav ni in da tudi z oženjem pravic žensk do reproduktivnega zdravja ni nič narobe.

Scenarij je bil podoben tistemu v parlamentarni skupščini Sveta Evrope konec leta 2010. Tudi tedaj je dobro organizirana konservativna struja dosegla svoje in resolucijo, ki je govorila o dostopu žensk do zakonite zdravstvene oskrbe in problematizirala zlorabo ugovora vesti za potrebe omejevanja pravic žensk, spremenila v njeno nasprotje in jo potrdila. Skupina predlagateljev resolucije na čelu s poročevalko Christine McCafferty potem ni imela druge izbire, kot da na skupščini glasuje proti »lastni« resoluciji. V to so bili primorani tudi podporniki sedanje izvorne različice poročila evropskega parlamenta na čelu z vodjo projekta, evropsko poslanko iz Portugalske Edite Estrela, po kateri je poročilo dobilo ime.

»Kot ženska in kot poslanka javno izražam zaskrbljenost, ker smo v Evropi, ki želi svetu dajati zgled glede ravni človekovih pravic in ki se že desetletja trudi za enakopravnost med spoloma, zdravje in dostojanstvo svojih državljanov, ponovno naredili velik korak nazaj. In to na svetovni dan človekovih pravic,« se je na odločitev evropskega parlamenta odzvala slovenska evropska poslanka Tanja Fajon. Poleg Fajonove so proti omejevanju pravic žensk oziroma enakopravnosti spolov od slovenskih evropskih poslancev pričakovano glasovali še Mojca Kleva Kekuš, Jelko Kacin in Ivo Vajgl, pa tudi poslanka iz vrst SDS Romana Jordan. Nasprotno, za ohranitev statusa quo, ki državam članicam EU pušča proste roke na tem področju, pa so glasovali Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič in Lojze Peterle.

Peterle je sicer tudi aktivni sodelavec šele druge uspešne evropske civilne iniciative »Eden od nas«, ki je zbrala dovolj glasov, da jo bosta morala na dnevni red uvrstiti evropska komisija in evropski parlament. Cilj pobude je podoben sedanji iznakaženi resoluciji – varovanje človeškega življenja od spočetja do rojstva, torej prepoved pravice do splava.

Če se najvišji evropski zakonodajni organi izrekajo za omejevanje pravic žensk, milijon podpisov pa je v Evropi najlaže zbrati prav v podporo temu, kam gre potem Evropa, priznana zaščitnica enakosti?