Novo reševanje izbrisanih

Če je bila lani velika zgodba odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da mora Slovenija približno polovici izbrisanih izplačati odškodnino za povzročeno škodo, je bila letos to sprejem zakona, ki naj bi to določil.

Zakon, ki izbrisanim daje po 50 evrov na mesec izbrisa in možnost, da višjo odškodnino dokažejo pred sodiščem, je bil sprejet konec novembra, veljati pa bo začel šele 18. junija, ko se bo začel triletni rok za popravo krivic. Gregor Virant, ki je vodil projekt, je zanj pri Svetu Evrope dobil načelno soglasje. Končna presoja, ali gre za popravo krivic v skladu z odločitvijo sodišča, bo na evropskih sodnikih. Če bodo odškodninsko shemo potrdili, je kakih 900 izbrisanih letos tam zaman vložilo tožbo zoper Slovenijo.

Dvaindvajset let po izbrisu je tako odškodnino dobilo le šest od 25.671 izbrisanih. In sicer tisti, ki so pred evropskim sodiščem dobili tožbo zoper Slovenijo. Pa še oni so pred časom v Strasbourgu vložili nove tožbe, saj se jim z notranjim ministrstvom ni uspelo dogovoriti o višini odškodnine za premoženjsko škodo. Slaba polovica izbrisanih bo vsaj do pavšalnega zneska odškodnine torej prišla najprej šele dve leti po sodbi evropskega sodišča. Preostala, dobra polovica, za katere evropska sodba ne zahteva izplačila odškodnine, pa šele začenja svojo pot do pravice. Gre za izbrisane, ki ne morejo izkazati, da so odvzeto dovoljenje za stalno prebivanje poskusili pridobiti nazaj. Izbrisani pa kljub temu niso bili nič manj kot tisti, ki jim po novem pripada odškodnina. V njihovem imenu je februarja letos Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti izločitve večine izbrisanih iz sistema za popravo krivic. Bodo na pravico čakali še naslednjih 22 let?