Linearno varčevanje

Na Fakulteti za družbene vede bi radi privarčevali, kjer se ne bi smelo

Fakulteta za družbene vede se spopada s pomanjkanjem denarja že od uvedbe bolonjskega študija, sooča se z velikim upadom plačljivega izrednega študija v zadnjih letih ter še posebej z varčevanjem v visokem šolstvu, ki ga je izvedla vlada Janeza Janše v letu 2012 in se še nadaljuje. Te težave so postale ogromne. Vodstvo fakultete je z racionalizacijo materialnih stroškov, ukinitvijo dodatkov, omejitvijo nadurnega dela in neplačevanjem dodatnega dela nekaterim sodelavcem prihranilo več kot pol milijona evrov. Vendar to še zdaleč ni dovolj, saj je samo v letu 2012 primanjkljaj fakultete znašal več kot sedemsto tisoč evrov.

Ker veliko večino odhodkov pomenijo stroški dela, je bilo za dekana dr. Bojka Bučarja neizbežno, da se varčuje pri plačilu zaposlenih, zato se je prejšnji mesec odločil za desetodstotno linearno znižanje pedagoške obremenitve. Bučar pojasnjuje, da bo ta ukrep pomenil »zmanjšanje prihodkov posameznika, s ciljem, da osnovne plače vseh zaposlenih pedagogov ostanejo nedotaknjene«, in zagotavlja, da se število zaposlenih ne bo zmanjšalo. »Manjkajočo delovno obveznost« bodo poskušali nadomestiti, bodisi z raziskovalno obremenitvijo zaposlenega bodisi s prerazporeditvijo nadobremenitev na katedri.

Študentsko društvo Iskra je prepričano, da ta ukrep pomeni padec kakovosti. »Manj predavanj, seminarjev, vaj in drugih oblik kontaktnih ur pomeni več dela doma, ki pa niti v teoriji, kaj šele praksi na FDV-ju ni enako kakovostno kot študij v obliki kontaktnih ur,« je protestirala Iskra. Bučar odgovarja, da je eden njegovih ciljev dvig kakovosti, med drugim z reakreditacijo študijskih programov in internacionalizacijo.

Dejstvo je, da je kakovost študija na FDV že okrnjena, saj se je nekaterim študentom število predavanj že zmanjšalo. Pomembno dejstvo je tudi, da ni dovolj jasno, kako bo linearno znižanje pedagoške obremenitve sploh izvedeno. »Vodstvo ni pripravilo nobene analize finančnih in pravnih posledic,« pravi dr. Aleksander Sašo Brlek, asistent na FDV ter predstavnik sindikata za visoko šolstvo. Vodstvo fakultete redno zaposlenih ne more prisiliti, da pristanejo na tak ukrep, zato Brlek ugiba, da »bo celotna teža tega ukrepa padla na tiste, ki imajo zdaj pogodbe za določen čas ali delajo prek pogodb civilnega prava«. Teh je na fakulteti kar precej, pravi Brlek, saj naj bi vodstvo spodbujalo delo prek prekarnih, torej cenejših oblik dela.

Brlek poudarja, da je senat fakultete ta ukrep sprejel v pretirani naglici, predvsem pa brez obravnave na vseh ustreznih organih. Vendar to ni glavni argument, zaradi katerega pričakuje njegov umik. »Finančnega okvirja, ki nam je postavljen, ni mogoče doseči brez brutalnega poseganja v kakovost študija in pravice zaposlenih. Namesto da bi vodstvo zahtevalo od države, da se izvedejo programi in da se izpolnijo obveznosti do zaposlenih, je pač enostavno sprejelo to dejstvo financiranja, ki ga obravnava kot naravni pojav, na katerega nihče ne more vplivati, kar pa še zdaleč ni res, saj gre za politično odločitev. Mečemo milijarde v banke in v TEŠ 6, naše šolstvo pa je podfinancirano,« pojasnjuje.