Hočemo špansko družbo, ki bo manj polarizirana na črne in bele, na leve in desne, na bogate in revne. Želimo si torej družbo, v kateri bi ljudje sami odločali o svojem življenju.
Simona Levi: »Sedanje politike bomo brcnili z oblasti«
Prvi obraz španske vstajniške Stranke X
Simona Levi na mitingu pristašev Stranke X.
Simona Levi, 47-letna Italijanka, ki je v Parizu študirala gledališko igro, že 23 let pa živi v Barceloni, si je v evropskem prostoru ustvarila ime kot igralka, režiserka in direktorica barcelonskega neodvisnega gledališča Conservas, znanega po družbeno angažiranih predstavah. Med njenimi življenjepisnimi podatki najdemo tudi tistega o dolgoletnem zavzemanju za reformo intelektualnega lastništva kulturnih dobrin. Leta 2008 je zato ustanovila X-net, neprofitno organizacijo, ki se zavzema za alternativne modele posredovanja kulture, temelječe na svobodnem dostopu – predvsem na medmrežju – do kulturnih dobrin.
Predvsem pa je, pravi Simona Levi sama zase, dolgoletna aktivistka. Kot (spletna) aktivistka se je vključila v gibanje indignadov, ki je Španijo zajelo pred dvema letoma, lani pa je o njih napisala knjigo Tehnopolitika, internet in r-evolucija. Povod za naš pogovor z njo je bila ustanovitev Stranke X, ki je nastala iz gibanja indignadov, v njej pa je Levijeva promotorka idej, vendar je dejansko – četudi v stranki nočejo izpostavljati posameznikov – prvi obraz stranke, ki je po organiziranosti in načelih unikum v svetu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Hočemo špansko družbo, ki bo manj polarizirana na črne in bele, na leve in desne, na bogate in revne. Želimo si torej družbo, v kateri bi ljudje sami odločali o svojem življenju.
Simona Levi na mitingu pristašev Stranke X.
Simona Levi, 47-letna Italijanka, ki je v Parizu študirala gledališko igro, že 23 let pa živi v Barceloni, si je v evropskem prostoru ustvarila ime kot igralka, režiserka in direktorica barcelonskega neodvisnega gledališča Conservas, znanega po družbeno angažiranih predstavah. Med njenimi življenjepisnimi podatki najdemo tudi tistega o dolgoletnem zavzemanju za reformo intelektualnega lastništva kulturnih dobrin. Leta 2008 je zato ustanovila X-net, neprofitno organizacijo, ki se zavzema za alternativne modele posredovanja kulture, temelječe na svobodnem dostopu – predvsem na medmrežju – do kulturnih dobrin.
Predvsem pa je, pravi Simona Levi sama zase, dolgoletna aktivistka. Kot (spletna) aktivistka se je vključila v gibanje indignadov, ki je Španijo zajelo pred dvema letoma, lani pa je o njih napisala knjigo Tehnopolitika, internet in r-evolucija. Povod za naš pogovor z njo je bila ustanovitev Stranke X, ki je nastala iz gibanja indignadov, v njej pa je Levijeva promotorka idej, vendar je dejansko – četudi v stranki nočejo izpostavljati posameznikov – prvi obraz stranke, ki je po organiziranosti in načelih unikum v svetu.
Levijeva je bojevnica za boljšo družbo v pravem pomenu besede. Ko smo jo povprašali o njenih vzgibih za aktivizem, je odločno dejala: »Nisem poročena in nočem biti. Nočem imeti otrok. Sem pa ženska. In upornica. Tudi moj dedek in pradedek sta se v Italiji borila za svobodo in pravičnost. Ne morem iz kože svojih prednikov. Ne bi mogla živeti sama s sabo, če ne bi skušala spreminjati sveta na bolje. Moja spodbuda za aktivizem je preprosto v tem, da drugače ne morem ravnati in živeti.«
Kako močno je gibanje indignadov danes, dve leti po začetku protestov?
Gibanje je zelo močno. Pri presojanju te moči od zunaj pa je treba biti previden. Indignadi so postali blagovna znamka, nekateri z njo tudi manipulirajo, saj se nanjo lepijo nekatere skupine na levici, ki skušajo gibanje izkoristiti za dosego svojih ciljev in namenov. Zato pravim, da so indignadi postali blagovna znamka. Toda v resnici je zanje značilno, da neprestano spreminjajo oblike delovanja. So zelo pragmatično gibanje. Najprej je res šlo – kot ste videli v medijih – za ulične proteste, množične kampanje na ulicah in trgih, danes pa je to zelo specializirano gibanje. Nekatere skupine ali posamezniki se osredotočajo denimo na stanovanjsko problematiko, drugi razmišljajo o reformi zdravstva, tretji o tem, kako v Španiji vzpostaviti resnično demokracijo. Gibanje je torej zelo močna, pozitivna in konstruktivna zveza skupin, ki si prizadevajo spremeniti špansko družbo na bolje.
Že od začetka ste vpeti v to gibanje. Kakšna je pravzaprav vaša vloga v njem?
Sem ena izmed številnih aktivistov, ki so gibanju dali svoje znanje in izkušnje v uporabo. Sem dolgoletna aktivistka in kulturna delavka in skrbim predvsem za to, da so prek spleta in na terenu njihovi predlogi o mogočem družbenem preoblikovanju slišani v širši javnosti. Moje področje, s tem sem se ukvarjala že pred nastopom indignadov, je predvsem spletni odpor.
Z novim letom je nastala Stranka X, ki programsko izhaja iz zahtev indignadov. Kako in v kakšnem krogu sodelavcev ste snovali stranko, da bi verodostojno nadaljevala program indignadov?
Stranka X je v bistvu povezava različnih omrežij, ki so nastala iz gibanja indignadov.
Je Stranka X edina stranka, ki je nastala iz tega gibanja? V Sloveniji nastajata iz več gibanj dve politični stranki.
V Španiji se skušajo vstajniki povezati s skupnim programom. Toda Stranka X ne povezuje skupin ljudi, saj je to v nasprotju z načeli indignadov. Skupine so vedno dogmatske, imajo težave z notranjo hierarhijo in po našem niso učinkovite, poleg tega pa – kot že rečeno – izkoriščajo indignade kot za javnost zanimivo blagovno znamko. To pa je že privatizacija veliko večjega gibanja. V Stranki X temu nasprotujemo. Namesto skupin povezujemo državljane.
Tradicionalne stranke bi bilo treba ukiniti, nekatere njihove člane pozapreti, druge pa upokojiti.
Kdo so člani stranke, kako ste organizirani in kako se odločate?
Smo stranka, ki temelji na mrežni organiziranosti, in menimo, da demokracija ne bi smela biti vertikalna ali horizontalna, ampak mrežna. Zato združujemo znanje in veščine različnih ljudi, ki si prizadevajo za boljšo družbo. Prek nas se združujejo ljudje, ki delajo na različnih področjih in iščejo modele za sodobno upravljanje teh področij. Težo predlogov posameznika presojamo po merilih, kot so kompetenca in veščine človeka, njegova prizadevnost, pa tudi po tem, kakšnega priznanja je deležen v lokalni skupnosti. Lahko denimo kdo reče, da je dober zdravnik, toda če se skupnost s tem ne strinja, takšen človek za nas ni kompetenten. Po teh strogih merilih presojamo človeka, njegova hotenja in predloge.
Zanimivo se mi zdi, da ste – vsaj z vidika promocije – stranko koncipirali kot futuristično stranko, pravzaprav ste jo zasnovali kot umetniški projekt, ki bolj upodablja bodočo družbo, kakor pa odgovarja na izzive sedanjosti.
Res je. Prvi videozapisi, s katerimi smo januarja napovedali stranko, so bili umetniški izdelki, ki naj bi pokazali, kakšna družba je (v prihodnosti) mogoča. Veliko ljudi nam še danes pravi, da je to, za kar se zavzemamo, lepo, ampak težko uresničljivo. Mi pa mislimo, da če si za kaj prizadevamo, se za kaj borimo, lahko to tudi ustvarimo. Ovira na poti k temu, kar bi lahko imeli danes in v prihodnosti, so politiki, ki res živijo in mislijo v preteklosti. Strukture naših oblasti so srednjeveške. Zato programsko tako zelo poudarjamo prihodnost, da bi tudi s tem ponazorili, česa nočemo v sedanjosti.
Poudarek v vašem programu je boj proti korupciji v Španiji. Kako jo odpraviti?
Korupcija je zelo hud problem španske družbe. In ne bomo se je znebili, če v družbi ne uveljavimo prave demokracije, to pa predpostavlja državljanski nadzor nad vsemi družbenimi institucijami, kajti brez tega ni mogoče ničesar spremeniti. Zato sta temeljni zahtevi našega programa uveljavitev prave demokracije in iskanje ustreznih rešitev za špansko gospodarstvo. V tem kontekstu sta pomembna boj proti korupciji in hkrati tudi sprememba zdaj veljavnega produkcijskega modela v Španiji in Evropi, ki je izkoriščevalski in škodljiv za družbo. Za to pa je kriva domača skorumpirana elita, ki ji ni mar produktivnega habitata Španije, saj vso skrb namenja le obvarovanju finančne elite. Ni zaskrbljena, ker je uničeno špansko ribištvo in kmetijstvo sploh, saj se odziva samo na ukaze Nemčije in Francije, ki narekujeta takšno smer razvoja, španska elita pa se zadovoljuje z denarjem iz njunih skladov in skladov EU. Ta denar navadno konča v žepih domačih skorumpirancev, ne pa v naložbah za razvoj.
V vašem programu beremo o demokraciji v vseh družbenih porah. Zanjo pa morajo biti posamezniki opolnomočeni. Kako naj bi delovali ti mehanizmi?
Ustanovitelji stranke se ukvarjajo tudi z možnostmi spletne demokracije na podlagi filozofije demokratičnih doktrin in ne le kot orodja za večjo participacijo državljanov pri odločanju. Njihove teze temeljijo na prepričanju, da naša družba ne izrablja vseh svoboščin, ki naj bi jih zagotavljala prava demokracija v 21. stoletju, hkrati pa – to je bolj pragmatično – poudarjajo tudi nujnost državljanskega nadzora institucij. Zato morajo državljani imeti prave informacije, saj se lahko le na takšni podlagi pravilno odločajo. Zaradi tega mora biti tudi zakonodaja jasna. Zdaj državljani ne sodelujejo ne pri oblikovanju ne pri sprejemanju zakonodaje. Prav zato prva točka našega programa, katerega geslo je Demokracija in pika, zahteva transparentnost in predpise v obliki wikizakonodaje, kar bi ljudem omogočalo, da na spletu sami predlagajo spremembo zakonodaje in vplivajo na sprejetje sprememb. Zelo pomembno vlogo ima v tem sistemu referendum, ki ga zdaj španska zakonodaja ne omogoča.
Strukture naših oblasti so srednjeveške. Zato programsko tako zelo poudarjamo prihodnost, da bi tudi s tem ponazorili, česa nočemo v sedanjosti.
To pomeni, da se zavzemate za Španijo …
… v kateri bodo imeli državljani nadzor nad družbenimi institucijami in v kateri bo gospodarstvo ustvarjalo za ljudi, da bi ti dobro in srečno živeli, ne pa da bo samo sebi namen in bo skrbelo za bogatenje elit. Hočemo špansko družbo, ki bo manj polarizirana na črne in bele, na leve in desne, na bogate in revne. Želimo si torej družbo, v kateri bi ljudje sami odločali o svojem življenju.
Pa vendarle gre za obliko socializma z neposredno demokracijo?
Ne gre za socializem, pa tudi ne za družbo (le) z neposredno demokracijo. Gre za mrežno demokracijo. Naš koncept se ne sklicuje na starejše ideološke strukture. Najbližja nam je filozofija storizma (sogovornica je uporabila angleško besedo do-ism, op. a.), torej pragmatična filozofija, ki v ospredje postavlja delovanje. Ne zanimajo nas ideološke teme, ampak konkreten program, ki naj Španijo popelje iz krize in v boljšo družbo. Vse to razgrinjamo v programu na 200 straneh. Je v bistvu družbena pogodba, kar nas sili, da do podrobnosti dodelamo zamisli in na podlagi jasnosti dobimo zanje soglasje med ljudmi zelo različnih profilov.
Kakšen recept ponuja vaša stranka za rešitev kronične brezposelnosti v Španiji?
Ne verjamem, da se bo španska družba znebila brezposelnosti, če ne bo spremenila produkcijskega načina tako, kot sem že rekla. Tega sedanja vlada, ki upravlja Španijo kot kakšno obrobno kolonijo po nareku Evropske unije, ni sposobna narediti. Imamo pa veliko možnosti za razvoj. Imamo veliko obale z morjem, a je naša vlada uničila ribolov in ribiško predelovalno industrijo. Imamo veliko podeželja, kmetijstvo pa je uničeno. Denar iz Evropske unije smo dobivali, da so bili ljudje zadovoljni z nižjo življenjsko ravnijo in z upravljanjem, kakršno je bilo. V Stranki X pa pravimo, da se je treba vrniti k produktivnemu gospodarstvu, ki bo učinkovito, a do okolja prijazno izrabilo družbene vire. Seveda sta za to nujna tudi sprememba modela investiranja in drugačno gospodarjenje z evropskim denarjem. Ta mora biti usmerjen predvsem v infrastrukturo, to pa bo nato omogočilo naložbe v produktivna delovna mesta v državi.
Pozorno vas poslušam in ne morem se znebiti občutka, da je vaša stranka hudo evroskeptična.
Skeptični smo do zdajšnje politike Evropske unije in politike španskih vlad v tej igri. Sicer pa sedanjo špansko vlado podpira bore malo ljudi. Ne obremenjujemo se preveč z Evropsko unijo, kajti smo stranka, ki se ne zavzema za polarizacijo. Torej nismo stranka, ki postavlja v ospredje boj proti nečemu, ampak si na vso moč prizadevamo za nekaj. To pa so potrebne družbene spremembe, ki jih hočemo uveljaviti.
Katere so vaše sestrske stranke v evropskem prostoru? S kom se povezujete?
Nimamo sestrskih strank, saj gre, tudi v zgodovinskem smislu, za popolnoma novo politično platformo. Zato nas ne privlačijo sedanje leve stranke v evropskem prostoru, še manj pa desne, ki delujejo po načelih delitve. Raje imamo ljudi kot stranke. V nekem smislu smo protistrankarska stranka.
Kakšen odnos imajo do Stranke X intelektualci in mediji?
Naša stranka je zelo nova in mlada. Večina (medijskih) intelektualcev pa je zelo stara. Ne razumejo nas. Veliko teh intelektualcev se posveča ohranjanju uveljavljenih družbenih razmerij in nočejo videti nečesa novega. Podpirajo pa nas nekateri sodobni intelektualci – kot je na primer znani sociolog omrežij Manuel Castells –, ki razumejo, kaj se dogaja v svetu, in niso povezani in odvisni od uveljavljenih političnih strank. Ti nam sledijo že od ustanovitve stranke, njihova pomoč pa je zelo dragocena, saj pomagajo širši javnosti pojasnjevati, kdo smo in kaj hočemo.
Boste imeli kandidate že na evropskih parlamentarnih volitvah prihodnje leto ali boste počakali na španske parlamentarne volitve leta 2015?
Na sestanku v začetku januarja se bomo odločili glede evropskih volitev. O tem smo v mreži že razpravljali in verjetno bomo sodelovali, toda dokončno se bomo odločili šele na tem sestanku.
Kakšen pa je odziv uveljavljenih španskih političnih strank na vaše delovanje?
Ko smo januarja napovedali ustanovitev stranke, so bili precej osupli. Tega niso odkrito pokazali, vendar so se na vse pretege trudili izvedeti, kdo smo, kajti kar deset mesecev, do uradne ustanovitve stranke oktobra, smo bili anonimni. Marsikoga je presenetilo, ker smo že v prvih 24 urah po spletni napovedi o ustanovitvi stranke na twitterju dobili kar 20 tisoč sledilcev. To je bila podpora, za katero ni nihče vedel, od kod prihaja in kdo stoji za njo. Bili so šokirani. Toda pripadniki zdajšnje vladajoče kaste tako ali tako ne razumejo, kaj se dogaja, in ni jim jasno, da bomo mi tisti, ki jih bomo brcnili z oblasti. Zaprli bomo njihovo podjetje. Živijo v svojem svetu in ne vedo, od kod bodo dobili zadnji udarec.
V koalicijo s katero izmed teh strank, če boste na volitvah leta 2015 uspešni, pa verjetno ne boste šli?
Absolutno ne. Tradicionalne stranke bi bilo treba ukiniti, nekatere njihove člane pozapreti, druge pa upokojiti.
Koliko ljudi lahko po vašem pritegnete s politikami, ki jih predstavljate. Imate podatke, koliko ljudi vas podpira?
Dober mesec delujemo kot stranka. Petnajst tisoč ljudi spremlja naše delovanje po e-pošti, 30 tisoč imamo članov na facebooku in twitterju. Nekaj čez tisoč ljudi pa dejavno in neposredno sodeluje pri delovanju stranke s predlogi. Po mnenju naših volilnih svetovalcev bi nas lahko že na evropskih volitvah podprlo milijon ljudi. Toda čaka nas še veliko ukvarjanja s prepoznavnostjo stranke, kajti čim več ljudem moramo jasno razložiti, za kaj si prizadevamo in kako po demokratični poti izboljšati razmere v državi. Zdaj, če sodimo po aktivnostih na spletu, dobivamo po 500 novih podpornikov vsak teden. Toda to še zdaleč ni dovolj. Zato delamo vse, da bi tudi na terenu – zdaj delujemo v 15 mestih – okrepili svojo navzočnost. Na volitvah se nadejamo lepe žetve.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.