Corruptio medicus

Pred časom se je na Mladino obrnil bivši predstavnik ene od večjih farmacevtskih multinacionalk in razkril, kaj vse so dobavitelji zdravil in medicinskih pripomočkov v zadnjih letih nudili izbranim slovenskim zdravnikom. In sicer na t. i. sponzoriranih »strokovnih izobraževanjih«. Seznam ugodnosti je res impozanten. Pod pretvezo izobraževanja naj bi nekateri zdravniki smučali v Davosu, se šli safari v Južnoafriški republiki, si privoščili izlet s turistično ladjo do Niagarskih slapov, ogledali naj bi si plantaže v Louisiani, se zabavali v Disneylandu na Floridi, šli na koncert Raya Charlesa, na baletno predstavo v Sydneyju, kabaret v Berlinu, muzikal v londonskem West Endu, vse to vključno s prenočitvami v luksuznih hotelih in večerjami ob dragem vinu, z jastogi in ostrigami na krožniku ter »vljudnostnimi« darili. Kot so recimo nekaj sto evrov vredne torbice Dolce & Gabbana. A tisto, kar je res presenetljivo pri teh zgodbah, ni denar. Ampak da so te zgodbe vsem znane. So decembrska odkritja kriminalistov pri preiskavi korupcije v zdravstvu koga res presenetila?

Majhne »donacije«

Splošno znano je, da farmacevtska podjetja in dobavitelji medicinskih pripomočkov v takšna »sponzorstva« investirajo precej več kot v raziskave in razvoj. Ne sicer iz humanitarnih razlogov, temveč zato, ker je res novih zdravil vse manj, zato pa je veliko lažje tržiti stara v novih preoblekah. Cilj so zdravniki, ki na koncu odločajo, kateri pripomočki bodo kupljeni in katera zdravila je treba po njihovem strokovnem mnenju uvrstiti na t. i. pozitivno listo, financirano iz javnih sredstev. Načini vplivanja na zdravnike so različni.

Kriminalistom nacionalnega preiskovalnega urada so minuli mesec razkrili, da naj bi nekateri zdravniki podkupnine dobivali celo v obliki zlatih palic in na račune v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Eden od dobaviteljev, s katerim smo govorili in ki ne želi biti imenovan, nam je opisal, kako potekajo ti posli v Sloveniji. Dobavitelji morajo po zakonu izdelke predstavljati zdravnikom in jim ponuditi strokovno pomoč. Nekateri med njimi na koncu individualne predstavitve vprašajo: »Kako pa se bomo mi zmenili?« oziroma poskušajo zgolj za sestanek z dobavitelji zaračunati tudi po nekaj tisoč evrov visoke honorarje.

Decembrski zdravstveni škandal je izbruhnil na obrobju sistema, pri boju malih dobaviteljev za trg. Glavno vprašanje pa je, kako veliki dobavitelji vzdržujejo ta kartel.

Po naših informacijah so kriminalisti v zadnji preiskavi pri posameznih dobaviteljih zdravil in medicinske opreme iskali podkupnine, ki naj bi se izplačevale pod pretvezo donatorskih pogodb. Eden izmed osumljenih, predstojnik ortopedske klinike iz ljubljanskega kliničnega centra Vane Antolič, je to tudi priznal. Na vodstvo kliničnega centra je naslovil pismo, v katerem je zapisal, da je osumljen, ker naj bi kot predstojnik ortopedske klinike od podjetja Emporio Medical kot protiuslugo za pridobljen posel in nadaljnjo ohranitev posla zahteval »plačilo donacijskih sredstev v višini 10 odstotkov od v preteklem letu realizirane prodaje v korist Društva za razvoj ortopedije«. Je šlo za podkupnino? Antolič pravi, da ne, da je šlo v letih 2009 in 2011 zgolj za donacije v skupni višini 20 tisoč evrov, ki naj bi jih omenjeno društvo porabilo za obnovo kirurške dvorane v kliničnem centru. Direktorica Emporia Medical pa naj bi to leto proti zdravniku vložila ovadbo, preden se je prišla pogajat za novo donacijo v višini 16.000 evrov: »Ona si je verjetno obetala nekaj od te donacije, vendar sem ji napisal, da kakršnokoli donatorstvo ne bo vplivalo na sodelovanje UKC z njenim podjetjem,« pravi Antolič. A če je res šlo le za donacijo, zakaj je želel Emporio Medical denar donirati društvu, ne pa neposredno porabniku – kliničnemu centru?

Vodja preiskave iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) kriminalist Robert Slodej je dejal, da naj bi višina podkupnin v drugih primerih znašala od 10.000 do 101.000 evrov, osumili pa so štiri vodje oddelkov, dva kirurga in dve vodji lekarn. A četudi je šlo za najobširnejšo preiskavo korupcije v zdravstvu, je že iz policijskega poročila razvidno, da so kriminalisti v svojo mrežo ujeli predvsem majhna dobaviteljska podjetja, ki se očitno trudijo s skrajnimi metodami razširiti na trgu. Že omenjeno podjetje Emporio Medical, ki je s svojo ovadbo verjetno sprožilo preiskave, je danes na robu insolventnosti in se bori za preživetje. Za preživetje na trgu, ki ga obvladujejo velika dobaviteljska podjetja. Leta 2011 je protikorupcijska komisija za obdobje sedmih let preverila vsa javna izplačila petim največjim dobaviteljem zdravil in medicinske opreme. Ugotovili so, da so njihovi prihodki »značilno stabilni«. Nihče nikogar ne prehiteva, kar z drugimi besedami pomeni, da med njimi ni konkurence in da tvorijo kartel ter da je slovenski trg zdravil in medicinskih pripomočkov sumljivo »rigiden«.

Pravo vprašanje tako ni, kakšno kaznivo dejanje so zagrešili v Emporiu Medical, ampak kaj počno podjetja, kot so Johnson & Johnson, Merck, Bayer ali Novartis, ki ta kartel sestavljajo. Ta podjetja večinoma denarja ne »donirajo« zdravnikom na njihove zasebne račune v tujini, ampak neposredno javnim klinikam, kjer ga lahko zdravniki potrošijo na domnevno legalen način. Ki pa vendarle ni tako nedolžen.

Velike »donacije«

Ljubljanskemu in mariborskemu kliničnemu centru smo postavili preprosto vprašanje. Prosili smo jih za podatke o njihovih največjih donatorjih, o pravilih, ki jih pri tem upoštevajo, in o tem, kako in kdo te donacije troši. Navadno so donatorji ponosni na svojo vlogo, z donacijo se pohvalijo – zakaj tudi ne? A to ne velja tudi za »redne« donatorje ljubljanskega kliničnega centra. V odgovoru so nam pojasnili, »da donatorji javno ne želijo biti imenovani«. Iz kliničnega centra nam prav tako niso poslali seznama, kdo je donacije porabil, posredovali so nam le nekatere splošne podatke. Da so denimo leta 2012 za izobraževanje zdravnikov sklenili 641 pogodb v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov, v letu 2013 pa do začetka julija 305 donatorskih pogodb v vrednosti 856 tisoč evrov. Pojasnili so nam še, da se pogodbe sklepajo namensko, za posamezno kliniko, pri čemer se 20 odstotkov nameni za skupne namene, recimo za sofinanciranje dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, za plačilo šolnin in za poravnavo stroškov knjižnice, ostalo pa porabi posamezni oddelek.

Veliko bolj odkriti so bili v mariborskem kliničnem centru, od koder so nam poslali seznam največjih donatorjev in prejemnikov. Za strokovna izpopolnjevanja je UKC Maribor leta 2012 prejel skupaj 728 tisoč evrov. Največ je kliničnemu centru Maribor donirala multinacionalka Johnson & Johnson, in sicer 68 tisoč evrov. Drugi na vrsti je bil Roche z 61 tisoč evri, ki mu sledi Novartis z 59 tisoč evri, Glaxo Smith Kline s 44 tisoč evri in Merck z 39 tisoč evri. Verjetno ne zgolj po naključju sta Johnson & Johnson ter Roche tudi največja prodajalca zdravil in medicinskih pripomočkov, na leto UKC Maribor prodata za od 10 do 15 milijonov evrov zdravil. In komu natančno so bile te donacije namenjene? Na tretjem mestu po višini je oddelek za psihiatrijo, kjer je zaposlenih 17 zdravnikov in ki je prejel 41 tisoč evrov za strokovno izpopolnjevanje. Na drugem mestu je oddelek za nevrološke bolezni, kjer je zaposlenih 13 zdravnikov in kjer so leta 2012 prejeli 49 tisoč evrov. Na prvem mestu pa je oddelek za endokrinologijo in diabetologijo. Ta oddelek, kjer je zaposlenih šest zdravnikov, je leta 2012 prejel 63 tisoč evrov za izobraževanje ali 10 in pol tisoč evrov na zdravnika.

Zdravniške organizacije je policijska preiskava presenetila, čeprav so bile prav one doslej najbolj vnete zagovornice mešanja javnega in zasebnega interesa.

Vsak mesec še skoraj 1000 evrov za izobraževanje? Te številke same po sebi nikakor ne pomenijo »podkupnin«, hkrati pa ni dvoma, da povečujejo tveganje. »Zdravniki za namen financiranja svojih izobraževanj oziroma usposabljanj v tujini iščejo finančne vire oziroma ’ugodnosti’ neposredno pri proizvajalcih medicinske opreme in zdravil ter njihovih trgovcih. Istočasno pa je iz prejetih prijav jasno razvidno, da na ta način proizvajalci medicinske opreme in zdravil oz. njihovi trgovci iščejo dopustne in nedopustne poti za povečanje svojega tržnega deleža obstoječih proizvodov in za vstop na trg z novimi proizvodi,« je protikorupcijska komisija zapisala v letnem poročilu za leto 2011. V mnogih drugih državah se teh nevarnosti zavedajo. Anglija ali Francija imata denimo z zakonom predpisano, da morajo farmacevtska podjetja za vsako donacijo, ki jo namenijo za izobraževanje, državi plačati določen davek, na Švedskem lahko farmacevtska podjetja sponzorirajo le polovico vrednosti izobraževanja, preostalo morajo prispevati zdravniki sami, na Finskem pa je mesto Helsinki prepovedalo sponzoriranje vseh javnih služb, tudi zdravniške. Zakaj? Razlog za te ukrepe je enostaven: ker se zasebni interes ne sme pomešati z javnim.

Če javnost nad rezultati decembrske policijske akcije ni bila posebej presenečena, pa je ta presenetila zdravniške organizacije. Po kriminalističnih preiskavah so vodstva bolnišnic osumljene zdravnike umaknila iz razpisnih komisij, zdravniške organizacije pa so se 23. decembra »zaradi aktualnih razmer v zdravstvu« sestale na izrednem sestanku. Po njem so v skupni izjavi sporočile, da »podpirajo prizadevanja organov pregona« in da se zavzemajo za »ničelno toleranco«, češ da mora zdravnik, kot temeljni »odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati norme Kodeksa medicinske deontologije Slovenije«. Ginekolog Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice, je v sporočilu za javnost zapisal, da vse državne organe in ministrstvo za zdravje »podpiramo pri odločnih ukrepih proti sistemskim vzrokom korupcije, svete zavodov pa pozivamo k odgovornosti«. Takšen odziv je bil sicer politično korekten, a prav zdravniške organizacije so bile doslej najbolj vnete zagovornice mešanja javnega in zasebnega interesa. Andrej Možina, sicer ustanovitelj in dolgoletni direktor zasebnega Centra za ginekološko in perinatalno diagnostiko, d. o. o., recimo ponavlja, da so pacienti pri zasebnikih koncesionarjih nadpovprečno zadovoljni in da zasebniki s svojim delom dejansko razbremenjujejo državo (…), kot je dejal v decembrskem intervjuju za Dnevnik.

Tiha privatizacija

Že kar simptomatično je, da so se tudi aretirani zdravniki – praktično brez izjeme – kot javni uslužbenci ukvarjali še z »zdravstvenim« podjetništvom. Osumljeni ortoped novomeške bolnišnice Gregor Kavčič ima podjetje, s. p., »ortopedsko svetovanje«, ki mu je od leta 2007 – poleg plače – v povprečju prineslo še 65 tisoč evrov prihodkov na leto. Osumljeni kirurg ortoped Robert Cirman iz Valdoltre ima podjetje za medicinsko in pravno svetovanje »Ortius« z okoli 30 tisoč evri prihodkov na leto, vodja lekarne v bolnišnici Valdoltra Nataša Faganeli pa podjetje Edman, ki ga je leta 2009 prenesla na Sama Faganelija. Radiolog in predstojnik klinike za ortopedijo iz ljubljanskega kliničnega centra Zoran Miloševič ima tudi svoj d. o. o. – »zdravstveno svetovanje Cerebrum«, z okoli 200 tisoč evri letnega prihodka, Vane Antolič, predstojnik ortopedije v ljubljanskem kliničnem centru ima svoje družinsko podjetje »Orthops, ortopedija, strokovna mnenja, sodno izvedenstvo, prevajanje in raziskave, d.o.o.«, predstojnik oddelka za radiologijo iz mariborskega kliničnega centra Jožef Matela pa podjetje Alfa – Med, s. p.

Na eni strani se slovensko zdravstvo spopada z najglobljo krizo po osamosvojitvi. Na drugi strani pa cveti zasebništvo bolj kot kadarkoli doslej.

Protikorupcijska komisija je že večkrat opozorila, da iz prejetih prijav na komisijo izhaja zelo velika »delovna aktivnost« nekaterih zdravnikov, ki med drugim »nekatere iste paciente napotujejo kot samoplačnike v svoje zasebne ordinacije oziroma v zasebne ordinacije, v katerih delajo v svojem prostem času«. Pri čemer naj bi ti pacienti, plačniki, zaradi postavljene diagnoze pri zdravniku zasebniku nato preskakovali čakalne vrste v javnih zavodih. Kako zasebni interes »razbremenjuje« državo, kaže primer osumljenega šefa mariborske radiologije Jožefa Matele, ki prav tako sodi v skupino nenavadno »delovno aktivnih« zdravnikov.

Mateli je poleg svoje redne službe v zadnjih dveh letih uspelo kot samostojnemu podjetniku zaslužiti še 74 tisoč evrov z radiološkim delom. A ne za »zasebnike«, morda za njegove paciente, temveč kar po naročilu Bolnišnice Murska Sobota. Čeprav ima »javno« službo, je za bolnišnico delal kot zasebnik. Zakaj mu je na drugi strani Bolnišnica Murska Sobota to delo omogočila, zakaj raje niso za ta denar zaposlili dveh radiologov oziroma zakaj Bolnišnica Murska Sobota za storitev radiologije raje ne plačuje Bolnišnice Maribor neposredno? Odgovor je prav bizaren. Zato ker ima tudi predstojnica oddelka za radiologijo v Murski Soboti, Marija Šantl Letonja, svoj s. p. »diagnostika in svetovanje«. Odkar ga je novembra 2007 odprla, je z njim zaslužila že 465 tisoč evrov bruto, od tega kar 264 tisoč evrov kar sama pri sebi – v splošni bolnišnici Murska Sobota, 176 tisoč je dobila od ptujske splošne bolnišnice in 24 tisoč od zdravstvenega doma Lendava. Roka roko umije.

Primer Šantlove je sicer že obravnaval tržni inšpektorat. Od tam so nam pretekli teden odgovorili, da naj bi po njihovih ugotovitvah Šantlova delala na črno. In sicer zato, ker bi morala za opravljanje zdravstvene dejavnosti pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje, tržni inšpektorat pa je ugotovil, da omenjena leta 2011 in 2012 tega dovoljenja ni imela, zaradi česar ji je bila izdana »prekrškovna odločba«, nam je sporočila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Ta, kot pojasnjujejo, še ni pravnomočna, saj je bila zoper njo vložena zahteva za sodno varstvo. A četudi bodo na koncu na inšpektoratu uspeli in morda celo zasegli »črni« zaslužek, gre zgolj za en primer v množici. Bolnišnicam se namreč bolj splača javne zdravnike plačevati preko njihovega s. p.-ja kot na podlagi nadur ali rednega dela. Bolnišnice se ob tem navadno izgovarjajo, da s »svojimi« zdravniki tako ne poslujejo. Zato pa si zdravnike »sposojajo«: ptujska bolnica plačuje podjetju murskosoboškega zdravnika, murskosoboška bolnica pa podjetju zdravnika, zaposlenega v Bolnišnici Ptuj.

Samo letos, v letu krize, smo dobili 37 novih podjetij ali samostojnih podjetnikov – večinoma zdravnikov –, ki se bodo po novem kot zasebniki šli »zunajbolnišnične dejavnosti«.

Te vrste zlorab, ki so očitno razvidne že iz javnih registrov, bi moralo preverjati ministrstvo za zdravje. Iz ljubljanskega kliničnega centra so nam denimo odgovorili, da glede sodelovanja »z s.p. - ji s področja zdravstvenih storitev UKC Ljubljana spoštuje stališče ministrstva za zdravje, po katerem se tovrstnih pogodb ne sme sklepati.« A na ministrstvu odkrito priznavajo, da takšnega števila samostojnih podjetnikov ne morejo več nadzorovati. In prav tukaj pridemo do bistva cele zgodbe o zdravniškem korupcijskem škandalu. Ta je izbruhnil nekje na obrobju slovenskega zdravstvenega sistema, v boju malih dobaviteljev, ki so posegali po skrajnih in očitno nezakonitih metodah za širitev svojega tržnega deleža. V središču zdravstvenega sistema ostaja korupcija praktično legalizirana. Na eni strani se slovensko zdravstvo spopada z najglobljo krizo po osamosvojitvi: javna zdravstvena blagajna leto končuje s stomilijonskim minusom, v bolnišnicah se zaradi varčevalnih programov podaljšujejo čakalne vrste. Na drugi strani pa cveti zasebništvo bolj kot kadarkoli doslej. Samo letos, v letu krize, smo dobili 37 novih podjetij ali samostojnih podjetnikov – večinoma zdravnikov –, ki bodo po novem kot zasebniki opravljali »specialistične ali splošne zunajbolnišnične dejavnosti«. Skupaj je teh podjetij že okrog 1000, v Sloveniji pa je manj kot 5000 registriranih zdravnikov. Poleg tega je v Sloveniji po naših informacijah še okrog 1000 podjetij, ki se ukvarjajo z dobavo medicinskih pripomočkov ali opreme – in katerih lastniki so prav tako zaposleni v javnem zdravstvu.

Tudi minuli mesec, ki ga je zaznamovala policijska akcija v zdravstvu, so bili ustanovljeni štirje novi zasebni zdravstveni zavodi. Zdravstveni zavod Brit je v Šmarju ustanovila kardiologinja Silva Samarin Lovrič, ki je morala pred štirimi leti zapreti ljubljanski medicinski diagnostični center Septum. Zapreti ga je morala zato, ker je v njem brez dovoljenja ministrstva delalo več zdravnikov iz ljubljanskega kliničnega centra, hkrati pa jim vzporednega dela klinični center ni odobril. Decembra pa je v Radljah ob Dravi nastala nova ambulanta, d. o. o. Podjetje je registriral zdravnik Igor Mihajlović, ki prav tako ni čisto »pravi« podjetnik, saj že ima »svojo« javno ambulanto v radeljskem zdravstvenem domu, kjer je redno zaposlen.

Komu gredo donacije za UKC Maribor?

Oddelki v UKC Maribor, ki so leta 2012 prejeli največ donacij, in število zdravnikov, ki so jih lahko uporabili