Vsak državljan mora imeti možnost prebrati stvari v svojem jeziku

V Sloveniji je bilo delo Valterja Mavriča vedno povezano z mednarodnimi zadevami. Ker je jezikoslovec je normalno, da je bilo njegovo delo povezano z mednarodnim okoljem. Tako relativno hitro spoznal zavezništvo Nato in Evropsko unijo, kjer je delal kot prevajalec in tolmač. Njegov prvi stik z Evropsko unijo je bilo pripravništvo (stažiranje) na generalnem direktoratu za tolmačenje pri Evropski komisiji. Takrat si je rekel, da je to delo, ki si ga želi opravljati. Prvi natečaj, ki je bil leta 2004 objavljen za njegovo starost in izkušnje, je bil natečaj za vodjo prevajalskega oddelka v vsaki evropski instituciji posebej. Prijavil se je in bil izbran za vodja slovenskega prevajalskega oddelka v Evropskem parlamentu. Od junija 2010 je direktor direktorata za prevajanje. »Moje delo je zelo prijetno, zelo mi je všeč, zelo ponosen sem, da ga opravljam. Pri svojem delu moram seveda zastopati Evropski parlament in enakovredno zastopati vse jezike, jasno pa je, da sem Slovenec,« razlaga Valter Mavrič.

Vaše delovno mesto je v Luksembourgu, za marsikoga to mesto ni med tistimi, kjer bi si želeli delati, Bruselj ima recimo veliko boljše prometne povezave s Parizom, Amsterdamom, Ljubljano. Vas to očitno ni motilo?

Evropski parlament ima posebni sistem dela. V Luksembourgu ima generalni sekretariat z mnogo službami za zagotavljanje storitev, v Bruslju delujejo njegovi odbori, v Strasbourgu so plenarna zasedanja. Prej Luksembourga nisem poznal, zelo dobro sem poznal Bruselj. Za Luksembourg sem se odločil potem, ko sem ta preživel dopust in ugotovil, da je lepo mesto. Tako sem leta 2004 sprejel ponudbo za vodenje slovenskega prevajalskega oddelka v Evropskem parlamentu.

Torej ste lahko sami izbrali kraj, kjer boste delali?

Ja. Ponudbo Evropskega parlamenta sem sprejel zato, ker je bila najbolj privlačna predvsem zaradi načina dela in dela samega, saj je Evropski parlament eden od glavnih zakonodajalcev. Kot prevajalec sem se rad ukvarjal s pravnimi besedili, zato mi je bil tudi izziv voditi skupino ljudi, ki se ukvarja s takšnim prevajanjem. To je skupina 40 ljudi, ki so prevajalci in prevajalski asistenti. Najprej jih je bilo treba izbrati, zaposliti, izobraževati in pripraviti za delo tako, da je vsa evropska zakonodaja prevedena v slovenski jezik in pripravljena za objavo v uradnem listu EU.

Kateri so sploh pogoji za tiste, ki želijo delati kot prevajalci v Evropskem parlamentu?

Pogoji so enaki za prevajalce, administratorje, tudi prevajalske asistente. Poleg administrativnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati vsakdo, ki dela v javni upravi, morajo kandidati na natečaju dokazati, da znajo poklic dejansko tudi opravljati. Prevajalci morajo dokazati, da znajo ustrezno prevesti besedilo, tolmači pa, da znajo tolmačiti. Prevaja se vedno v materin jezik, zato je na prvem mestu perfektno znanje slovenščine. Marsikdo bo rekel, da to ni mogoče, a to ne pomeni, da pozna prav vsa slovnična pravila na pamet, ampak da zna prepoznati problem in ve, da tako ne gre, zato mora pogledati v slovar ali drugo knjigo in poiskati boljši izraz, mora stavek obrniti tako, da bo prevod skladen z originalom. Vsi naši prevodi namreč z objavo v uradnem listu EU postanejo izvirniki. Drugi pogoj je odlično poznavanje angleščine, francoščine ali nemščine, sedaj smo dodali še italijanščino, španščino in poljščino. Na tretjem mestu je kateri koli od preostalih uradnih jezikov EU.

Na natečajih preverjamo tudi razgledanost kandidatov, želimo, da v vseh jezikih, ki jih obvladajo, berejo časopise, knjige, so intelektualno radovedni, jih zanima vse, kar se dogaja v svetu in Evropi. Evropski parlament se izraža in v resolucijah sprejema stališča o vseh stvareh, ki se dogajajo po svetu in v Evropi. Mi moramo to prevesti v vse jezike. Če se nekaj dogaja na Lampedusi, je zelo dobro vedeti v svojem materinem jeziku in tujih jezikih, da znamo to takoj v treh urah med plenarnimi zasedanji prevesti. Teh resolucij je lahko do 25 na vsako plenarno zasedanje, zato je res treba poznati aktualno dogajanje. Parlament na vsakem plenarnem zasedanju sprejme tudi tri resolucije o kršenju človekovih pravic in vladavine prava. Tudi to je treba spremljati po vsem svetu, ne le v Evropi.

Naslednji pogoj je zelo dobro obvladovanje informacijske tehnologije. Bolj kot poznavanje je pomembno, da je kandidat odprt za novosti. Delo prevajalca in prevajalskega asistenta danes zahteva uporabo tehnologije, tako je mogoče zagotoviti, da se v zakonodaji skozi od takrat, ko jo parlament dobi od Evropske komisije, do sprejetja uporablja enaka terminologija.

Omenil bi še prilagodljivost v smislu prilagajanja ritmu dela Evropskega parlamenta, ki je prilagojen poslancem, ki prihajajo iz vse Evrope. Njegovo delo je zato strnjeno v nekaj dni v tednu, recimo od ponedeljka do četrtka. Prilagoditi se je treba ritmu dela odborov in tudi ritmu dela na plenarnem zasedanju. Prilagodljivost zato pomeni, da se ne dela od osmih do štirih, ampak je včasih treba delati več, včasih pa tudi manj. Potrebna je tudi prilagodljivost na različne teme. V Evropskem parlamentu je 20 odborov, od kmetijskega, okoljskega, ribiškega, zato smo se razdelili tudi na tematske sektorje, da jim lažje sledimo. In nenazadnje, potrebno je biti natančen, saj prevajamo zakonodajo.

Koliko imate v vašem direktoratu Slovencev?

Za vsak jezik imamo približno enako število ljudi, ker mora biti vse prevedeno v vse jezike. V slovenskem oddelku imamo 28 prevajalcev vključno z vodjo, 11 prevajalskih asistentov in 3 do 4 pripravnike. Samo za nekaj jezikov je zaposlenih nekoliko več ljudi, ker dodatno prevajajo nekatere administrativne dokumente, ki so namenjeni za administrativne potrebe znotraj institucije Evropskega parlamenta ali pa potrebe pred začetkom sprejemanja zakonodaje.

Prevajalce hitro dobite, ko jih potrebujete, ali imate težave zaradi premajhnega števila prijav kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje?

Ne, večinoma s tem nimamo težav. Vedno dobimo dovolj kandidatov, a včasih najboljšega ne dobimo takoj. V direktoratu, ki ga vodim, je skoraj tisoč ljudi za prevajanje v vseh 24 uradnih jezikov EU. K nam sodi tudi oddelek za redakcijo, kjer pregledujemo angleške originale, preden jih začnemo prevajati. Imamo še centralni oddelek, ki se ukvarja s planiranjem in načrtovanjem dela.

Kakšna je sploh razlika med prevajalci in tolmači? Kdor nekoliko podrobneje spremlja delo Evropskega parlamenta, ve, da so tam zaposleni tudi pravniki lingvisti. Katere so njihove naloge?

Najlažje je razložiti razliko med prevajalci in tolmači. Prevajalci prevajajo tisto, kar je napisano, tolmači pa govorjeno besedo. Kar je napisano, pride k nam in mi moramo to prevesti v slovenščino. Kar se izgovori v katerem od drugih jezikov, morajo naši tolmači ustno prevesti v slovenščino. Pravnik lingvist je med manj poznanimi poklici. Lahko bi mu rekli tudi pravnik redaktor, saj je to pravnik, ki sodeluje na začetku in na koncu zakonodajnega postopka. Na začetku zakonodajnega postopka besedila pregledajo pravniki lingvisti, katerih materni jezik je jezik, v katerem je original. To je večinoma angleščina in francoščina, včasih tudi nemščina. Njihova naloga je pregledati pravno veljavnost napisanega, poskrbeti, da so besedila napisana v pravnem jeziku, da v njih ni nasprotij in podobno. Po tem pregledu besedila dobijo prevajalci. Na koncu zakonodajnega postopka pa besedila v slovenščini pregledajo še slovenski pravniki lingvisti. Njihova naloga je zagotoviti, da so uporabljeni pravno ustrezni in smiselni izrazi. Vsi pa zelo dobro sodelujemo. Tolmači vzamejo dokumente, ki jih mi prevedemo, s seboj v kabine, uporabljajo jih za pripravo na tolmačenje. Pravniki lingvisti pa nam pojasnijo pomen posameznih izrazov v originalu in nam svetujejo pravilno rešitev v slovenščini.

Ena od značilnosti Evropskega parlamenta je, da poslanci vselej lahko govorijo v svojem materinem jeziku in da so dokumenti prevedeni v vse uradne jezike. Zakaj je to pomembno?

Več razlogov je za to. Recimo, zakaj bi morali vsi govoriti recimo v angleščini ali francoščini ne pa v italijanščini? V evropskih pogodbah je že takoj na začetku napisano, da ima vsak poslanec pravico do izražanja v svojem jeziku. Pa tudi, da mora imeti vsak državljan možnost, da prebere stvari, ki so pomembne v njegovem vsakdanjem življenju, v svojem jeziku. Uredbo, ki določa, po kakšnih cenah vam operaterji mobilne telefonije smejo zaračunavati storitve v času gostovanja v tujih omrežjih, morate imeti možnost prebrati v slovenščini. Nikoli ne smemo zahtevati, da bi se o stvareh, ki so pomembne v vsakdanjem življenju državljanov, odločalo samo v enem jeziku, ampak je treba zagotoviti, da imajo državljani razprave, dokumente in predpise na voljo v uradnem jeziku svoje države. Uredbe, ki se sprejemajo v Evropskem parlamentu, z objavo v uradnem listu EU postanejo veljavne v vseh državah članicah. Evropski parlament odloča o veliko stvareh, ki zadevajo naše vsakdanje življenje in te morajo vedno biti v našem jeziku.

Kako pa je s tako imenovanimi delovnimi jeziki, ki so angleščina, francoščina in nemščina?

Te ima Evropska komisija, mi jih nimamo, ker Evropski parlament vedno uporablja vse uradne jezike. Praktično gledano v Evropskem parlamentu tudi ne bi bilo mogoče delati, če bi imeli nekatere jezike opredeljene kot delovne, saj imajo poslanci vedno pravico govoriti v svojem jeziku.

Kdo pa odloči, kateri bodo uradni jeziki?

Vsaka država članica se že med pogajanji o vstopu v EU odloči, s katerimi uradnimi jeziki bo vstopila v EU. Slovenija ima tri uradne jezike, a imamo srečo, da sta tudi italijanščina in madžarščina uradna jezika EU, zato nima težav z dodatnimi jeziki.

Z vstopom novih držav v EU se povečuje število uradnih jezikov. Je to problem?

Država članica se odloči, s katerim jezikom vstopi v EU, naloga institucij EU pa je organizirati delo. Mi moramo zagotoviti, da je vse narejeno v vseh uradnih jezikih tako, kot je predpisano. Kako ga bomo organizirali, je naša interna zadeva. Oddelek za italijanščino pokriva vse italijansko govoreče državljane v EU, ne samo v Italiji. Tako dela tudi za italijansko govoreče državljane Slovenije. Naša organizacija dela ni vezana na države, ampak na jezike.