6. 1. 2014 | Družba
Premožni katoliki grozijo papežu
Papeža Frančiška, ki je dovolj pogumen, da se je s finančno reformo lotil mafije v umazani vatikanski banki, ljudje, kot je Langone, ne bi smeli preveč skrbeti
»Kako rad bi imel cerkev, ki je revna in za revne,« je dejal Frančišek kmalu potem, ko je bil izvoljen za papeža.
© EPA
Če se kdo sprašuje, ali je papež Frančišek s svojim pogumom in idealizmom razburil premožne konservativce, po zadnjem razburjenju milijarderja Kennetha Langoneja v to ne dvomi več. Ta je agresivno in odrezavo napovedal, da utegne on sam in tudi njegovi premožni prijatelji umakniti svoje milijone iz cerkve in dobrodelnih organizacij, če papež ne bo prenehal pridigati proti ekscesom in krutosti nebrzdanega kapitalizma, na portalu Truthdig piše novinar in publicist Joe Conason.
Milijarder Langone pravi, da papeževa kritika lahko prizadene tenkočutne bogataše tako hudo, da ne bodo več »sposobni sočutja z revnimi«. Po njegovih besedah so premožni donatorji že izgubili navdušenje za prenovo katedrale Svetega Patrika na Manhattnu v New Yorku, kar je povedal kardinalu New Yorka Timothyu Dolanu. Kenneth Langone ni samo glavni zbiralec denarja za cerkvene projekte, ampak tudi velikodušni donator bolnišnicam, univerzam in dobrodelnim organizacijam za boj proti raku. V slogu sodobnih samopromocijskih filantropov pogosto financira programe in objekte, ki se potem imenujejo po njemu. Med super bogataši ima veliko prijateljev, ki mu utegnejo slediti.
Čeprav njegova grožnja zgleda nesmiselna (Bi oseba s pravo vero pustila na cedilu cerkev in revne?), je lahko iskrena. Toda papeža, ki je dovolj pogumen, da se je s finančno reformo lotil mafije v umazani vatikanski banki, ljudje, kot je Langone, ne bi smeli preveč skrbeti. Kajti Langone ima razlog za skrb, ker papež postavlja težka vprašanja o ljudeh, kot je on. Dejansko je lahko živ simbol velike in naraščajoče ekonomske neenakosti, ki kazi ameriški sistem in je grožnja za demokracijo, piše Joe Conason.
Medtem ko Langone odločno podpira čudno grabežljivost super bogatašev, je pokazal bistveno manj prizanesljivosti do delavcev, zlasti tistih, ki imajo težave, da s svojo borno plačo preživijo družino. Do lani je bil direktor Yum! Brands, globalnega konglomerata hitre hrane, ki med drugim vključuje družbe Taco Bell in Kentucky Fried Chicken in na leto porabi milijone dolarjev za preprečevanje dviga minimalne plače in preprečevanje sindikalnega organiziranja svojih borno plačanih zaposlenih in kmetov.
Medtem ko mu ni problem dati milijone dolarjev za vprašljive poravnave s finančnimi mogotci, noče dati niti stotina več plače svojim slabo plačanim zaposlenim. Prav to misli papež Frančišek ko govori o sodobnih kapitalistih kot o tistih z močjo, ki izčrpavajo tiste brez moči, in o potrebi po novi državni regulativi, ki bi hitro rastočo tiranijo tistih z močjo spravila pod kontrolo. Papež govori o ljudeh, kot so Kenneth Langone, brata Koch in drugi konservativni bogataši.
»Kako rad bi imel cerkev, ki je revna in za revne,« je dejal Frančišek kmalu potem, ko je bil izvoljen za papeža. To utegne dobiti in ne utegne biti tako slabo za revne in za vse nas, ki imamo radi pravico, ne glede na to, ali smo katoliki ali ne, pravi Joe Conason.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.