Katere dolgove bo treba odpisati?

IMF svari pred davkom na prihranke in napoveduje masovne odpise dolga

Večina držav na Zahodu bo potrebovala vsaj delni odpis dolgov, uvedbo davka na prihranke in višjo inflacijo, da bodo lahko začele okrevati, saj je njihova zadolženost dosegla najvišjo raven v zadnjih 200 letih, v novem poročilu navaja Mednarodni denarni sklad (IMF). Za odpise dolga bodo potrebna podobna pogajanja kot v 30. letih prejšnjega stoletja ali pa uvedba ukrepov, ki jih IMF uporablja za prezadolžene manj razvite države.

»Velikost problema nakazuje, da bodo potrebna prestrukturiranja, recimo na obrobju Evrope, ki so veliko večja od tistih, o katerih je bilo do zdaj govora v javnosti,« za IMF pišeta profesorja Carmen Reinhart in Kenneth Rogoff, ki sta objavila analizo o zadolženosti in bankrotih držav v zadnjih 800 letih (This Time is Different: Eight Centuries of Financial Folly).

Ugotavljata tudi, da politične elite na Zahodu še vedno živijo v iluziji, da so bogate države drugačne od revnih, zato bodo problem s prezadolženostjo lahko rešile z mešanico varčevalnih ukrepov, rasti in raznimi eksperimenti na področju fiskalne politike. Prepričane so, da razvitim gospodarstvom ni treba izvajati takšnih ukrepov, kot je restrukturiranje dolga in represija, saj bi zaradi tega njihova kredibilnost, ki so si jo težko priborila, utrpela preveliko škodo, gospodarstvo pa bi spravili v začaran krog. A to zanikanje je pripeljalo do politik, zaradi katerih nekaterim državam grozi, da bodo končni stroški višji, kot če bi ukrepali, opozarja IMF.

Socializacija dolga v območju evra lahko zmanjša potrebo po restrukturiranju dolga ali odpisu, a zaradi tega davkoplačevalci na severu plačajo višjo ceno, saj to lahko v ključnih državah z evrom povzroči recesijo, ki bo prinesla s seboj zaostritev dolžniške krize in krize zaradi staranja prebivalstva. Kot ugotavlja Ambrose Evans-Pritchard v časopisu The Telegraph, IMF s tem nakazuje, da bi bilo za Nemčijo in druge države, ki dajejo kredite, če bi takoj ugriznile v kislo jabolko in odpisale dolgove, namesto, da si kupujejo čas s postopno socializacijo dolga.

Po oceni IMF so bogate države zdaj tako prezadolžene, da bi potrebovale ogromne odpise dolga, višjo inflacijo in davek na prihranke. To so ukrepi IMF za manj razvite države. IMF spomni, da je večina razvitih držav v 30. letih prejšnjega stoletja na različne načine odpisala dolgove. Finančna represija ima lahko veliko oblik, ki vključujejo kontrole kapitala, omejitev obrestnih mer ali prisilno polnjenje proračuna iz pokojninskih skladov in zavarovalnic. Ambrose Evans-Pritchard piše, da so nekateri ti ukrepi že v veljavi, a ne še v obsegu kot konec 40. in v začetku 50. let prejšnjega stoletja, ko je bilo treba poravnati vojne dolgove. Bistvo te politike je zaplemba prihrankov.