Bo Maribor rešil Kuvajtčan?

Mariborskemu županu Andreju Fištravcu je gradbeno jamo na desnem bregu Drave uspelo prodati kuvajtskemu poslovnežu Hilalu Arnoutu. Po prvotnih načrtih naj bi tam stal mariborski Cankarjev dom, največji projekt Evropske prestolnice kulture, 41,5 milijona evrov vredno Mariborsko kulturno središče (MAKS) z umetnostno galerijo. A sta nato obe, država in tudi občina pod vodstvom Franca Kanglerja, zaradi pomanjkanja denarja od projekta odstopili.

Zemljišče, ki ga je leta 2011 mariborsko občinsko podjetje odkupilo od Vegrada za 2,2 milijona evrov, je sedaj župan Fištravec Arnoutu prodal za 610 tisoč evrov, saj naj bi jim s tem po Fištravčevem mnenju v mestu uspelo zagnati nov investicijski cikel. Arnout, ki se namerava v Maribor tudi preseliti, tam pa že živita njegovi hčeri, naj bi na podlagi že pripravljene arhitekturne rešitve za 20 milijonov evrov zgradil novo univerzo, kjer bo okrog 200 tujih predavateljev poučevalo približno 2000 študentov na leto. »To pomeni tudi 2000 prenočišč, 2000 kosil, 2000 zajtrkov,« je povedal župan.

Arnout je v sporočilu za javnost zapisal, da bo šlo za univerzo z licenco neke ameriške ali kanadske univerze, župan Fištravec pa je dejal, da je Arnout, ki je v Kuvajtu že ustanovil šolo za sirske begunce, govoril o instituciji, ki jo bo akreditirala washingtonska American University, v kateri naj bi bilo za začetek mogoče izbrati med tremi dodiplomskimi študijskimi smermi, med drugim tudi družboslovne usmeritve. Kot je znano, je na podoben način v začetku devetdesetih let v Budimpešti George Soros ustanovil Srednjeevropsko univerzo (CEU), ki jo je akreditirala Univerza v New Yorku. Toda CEU, kjer vsako leto študira 1600 študentov in kjer predava 305 predavateljev, ima za seboj kar 880 milijonov evrov kapitala.

»To ni investitor, ki bi slučajno prišel v Maribor, mi ga poznamo. Tukaj je že kupil nekaj nepremičnin, konec koncev je z mestom povezan 25 let. Z njim smo se pogovarjali pol leta, sam tukaj vidi priložnost, saj lahko ustanovi institucijo v okolju, podobnem Švici ali Avstriji, a z veliko nižjimi stroški,« Fištravec odgovarja na vprašanje o resnosti tako ambiciozno zastavljenega načrta. Primer »Stožice« naj bi bil nemogoč, ker gre tu za zasebni kapital enega vlagatelja. »Zaradi tega zaenkrat projekt ocenjujem kot uspešen,« dodaja Fištravec, ki je hkrati kritičen do »slovenske« škodoželjnosti, zaradi česar je občinsko vodstvo projekt ves čas ohranjalo v tajnosti.

Projekt nove mariborske univerze pa ne bo zgolj politični izziv za Fištravca, ki je zemljišče prodal brez razprave v mestnem svetu, ampak gotovo tudi za Arnouta, ki ima v mestu za zdaj v lasti le kozmetično-masažni salon in gostilno v Selnici ob Dravi. A to še ne pomeni, da mu ne more uspeti – tudi George Soros je pot začel s finančnimi špekulacijami.