Kmetijske subvencije in afriški begunci

EU namerava ukiniti subvencije za izvoz hrane v Afriko

Evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos napoveduje, da bo evropska komisija ukinila subvencije za izvoz hrane iz EU, zlasti v Afriko. Te subvencije nevladne organizacije in afriški kmetje že dolgo kritizirajo kot nepravične in zahtevajo njihovo ukinitev. Po podatkih Spiegla je evropska živilska industrija sicer v zadnjih 20 letih izvoz hrane v Afriko zmanjšala. Leta 1991 je vrednost tega izvoza še znašala 10 milijard evrov, leta 2000 5,65 milijarde evrov, predlani pa le še 147 milijonov evrov.

To zmanjšanje je posledica odločitve, da je subvencije za tovrstni izvoz dovoljeno izplačati le v primeru krize. Nevladne organizacije in afriški kmetje subvencije za izvoz evropske hrane v Afriko kritizirajo zato, ker uničujejo domače afriško kmetijstvo. Afriški kmetje v konkurenci s poplavo poceni hrane iz EU svojih živil niso mogli prodati, zato so bili prisiljeni opustiti kmetovanje. Številni nekdanji afriški kmetje, predvsem pa njihovi otroci so si skušali najprej najti delo v mestih, ko ga niso dobili, so se kot begunci odpravili v Evropo. Afriške begunce si je torej tudi s kmetijskimi subvencijami za izvoz v Afriko EU ustvarjala sama.

Zdaj je zlasti proizvodnja mesa v EU postala tako učinkovita in poceni, da izvoznih subvencij ne potrebuje več. Po podatkih Spiegla že s prodajo belega mesa doma pokrije stroške za celega piščanca, zato lahko preostale dele brez subvencij enako pod ceno kot prej proda v Afriko. Od leta 2010 je EU izvoz perutnine v Afriko povečala za dve tretjini. Samo v nekaj letih so evropski proizvajalci perutnine s svojimi dumpinškimi cenami uničili afriško proizvodnjo perutnine. Poleg tega evropski proizvajalci zdaj, ko nimajo več domače konkurence, cene v Afriki spet lahko dvigujejo in ustvarjajo privlačne dobičke.

Tudi če bo Dacian Ciolos s svojim predlogom o popolni ukinitvi izvoznih subvencij uspel in ga bo uveljavil, evropski proizvajalci hrane ne bodo ostali praznih rok. V prihodnje bodo svoja živila lahko tržili pod znamko »Narejeno v Evropi«. Spodbude za trženje teh živil namerava komisar do leta 2020 dvigniti s 60 na več kot 200 milijonov evrov na leto.