Veljko Njegovan  |  foto: Miha Fras

 |  Mladina 4  |  Kultura  |  Dogodki

Pesmi iz puščobnega Oregona

Seattelčan v Ljubljani, Chris Eckman, je predstavil novo ploščo

Chris Eckman nam približuje oddaljene kraje in daje občutek, da morda le ne živimo v »vukojebini«.

Chris Eckman nam približuje oddaljene kraje in daje občutek, da morda le ne živimo v »vukojebini«.

Američan Chris Eckman, ki v Sloveniji živi in ustvarja že od leta 2002, je najbolj znan kot glava seattelske zasedbe The Walkabouts, ki je v svoji več kot dvajsetletni karieri nanizala precejšnje število albumov, a je s tipičnim ameriškim glasbenim izročilom, ki temelji na mešanici rocka, bluesa, folka in countryja, bolj prevzela evropsko kot ameriško občinstvo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Veljko Njegovan  |  foto: Miha Fras

 |  Mladina 4  |  Kultura  |  Dogodki

Chris Eckman nam približuje oddaljene kraje in daje občutek, da morda le ne živimo v »vukojebini«.

Chris Eckman nam približuje oddaljene kraje in daje občutek, da morda le ne živimo v »vukojebini«.

Američan Chris Eckman, ki v Sloveniji živi in ustvarja že od leta 2002, je najbolj znan kot glava seattelske zasedbe The Walkabouts, ki je v svoji več kot dvajsetletni karieri nanizala precejšnje število albumov, a je s tipičnim ameriškim glasbenim izročilom, ki temelji na mešanici rocka, bluesa, folka in countryja, bolj prevzela evropsko kot ameriško občinstvo.

Izbira Ljubljane za stalno prebivališče se zdi za Seattelčana, ki je bil priča glasbeni eksploziji domačega mesta v prvi polovici devetdesetih let (ta je med drugim poskrbela za bende, kot so Nirvana, Pearl Jam in Soundgarden), sicer nekoliko čudna, vendar nima nič opraviti s prej omenjeno priljubljenostjo Walkaboutsov v Evropi. Eckman si je Slovenijo izbral predvsem zaradi ljubezni, potem pa tu, kot bi verjetno pričakovali od vsakega ustvarjalca, ob sodelovanju z lokalnimi glasbeniki bogatil svojo ustvarjalno poetiko.

Tako je že leta 2004 izdal samostojni album The Black Field, navdahnjen s sliko svojega tasta, štiri leta kasneje pa se je lotil poezije pesnika Daneta Zajca, ki jo je predstavil v svoji, glasbeni različici, prevedeno v angleščino, kjer so se na glasbeni in besedilni ravni srečali prostranstva širne Amerike in avtorefleksivnost slovenske pesniške besede.

Lahko bi omenili še številna druga sodelovanja v Sloveniji in širši regiji, vendar je ključno predvsem to, da je Chris Eckman kljub dolgoletnem sodelovanju z The Walkabouts predvsem odličen kantavtor in tekstopisec. In točno to je dokazal tudi na novem albumu, ki ga je večinoma posnel s pomočjo Žige Goloba na kontrabasu. Album je v torek predstavil v Klubu Cankarjevega doma, kar se je izkazalo za odlično potezo, saj si je Harney County zaslužil slovensko premiero doživeti v intimnem klubskem vzdušju.

Že ob lepo zapolnjenem klubu in nato še ob odzivu občinstva je bilo jasno, da je Eckman v našem prostoru izredno cenjen avtor. Vse zbrane mu je pravzaprav uspelo prestaviti v neko drugo dimenzijo, saj je njegova živa prezenca skupaj z Golobom poskrbela za čudovito popotovanje po puščobni oregonski pokrajini, ki ji je avtor tokrat posvetil celoten plošček.

Akustična kitara in Eckmanov značilni vokal sta nam, s pomočjo Golobovega »mehkega« kontrabasa, na zelo minimalističen način približala pokrajino s severnoameriške celine, ki jo mnogi poznamo le posredno, s televizije in interneta. Vendar je prav ta minimalizem še dodatno poudaril odlična besedila, pravzaprav zgodbe, ki so se Eckmanu porodile med popotovanjem po tej pokrajini.

A po predstavitvi novega albuma je po krajši pavzi našel čas tudi za vnovično predstavitev uglasbljene poezije Daneta Zajca, ki jo je Eckman, skupaj s Last Side of the Mountain Bandom, izvedel z velikim spoštovanjem do pisane besede. In s tem nekoliko omilil občutek, da verjetno tudi sami živimo v izolirani »vukojebini«, kakršen je Harney County.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.