Sirija je zlomljena

Tudi tokratna mirovna konferenca Sirije ne bo sestavila

Mirovna konferenca o Siriji v Švici se je začela med nemiri in zmedo. Generalni sekretar OZN Ban Ki Mun je v nedeljo na konferenco povabil Iran, a je v ponedeljek vabilo umaknil s pojasnilom, da se Iran ne strinja, da bi morali v Siriji vzpostaviti prehodno vlado. Iran je ključni podpornik režima v Siriji, zato bi bil pomemben udeleženec v vsakem morebitnem mirovnem dogovoru, a ZDA njegovemu sodelovanju nasprotujejo, ker podpira Bašarja Al Asada.

Ta zmeda v zadnjem trenutku je samo en pokazatelj, da bo brutalna civilna vojna v Siriji kmalu končana, na portalu Truthdig piše Reese Erlich, ki je poročal iz Sirije. Pred nekaj meseci so ZDA skušale spraviti Asada z oblasti s pritiskom mednarodne skupnosti, a je sirski režim skupaj z Rusijo in Iranom ta načrt zavrnil. Skrajni desničarski islamistični uporniki, kot je Al Nusra, so zavrnili sodelovanje na mirovni konferenci v Švici. Sirska nacionalna koalicija, uporniki, ki jih podpirajo ZDA, so na pritisk Washingtona tik pred zdajci napovedali, da se bodo mirovne konference udeležili.

Četudi bodo udeleženci konference dosegli dogovor, je malo možnosti, da bi mirovni načrt v Siriji tudi izvedli, pravi Joshua Landis, direktor Centra za bližnjevzhodne študije na univerzi Oklahoma. Marca bo tretja obletnica začetka sirske arabske pomladi, ki je do zdaj zahtevala 100 tisoč smrtnih žrtev in 5 milijonov beguncev. Mirovne demonstracije iz leta 2011 so se namreč sprevrgle v civilno vojno, ki je Sirijo razklala po razredni, verski in etnični liniji. Tuje sile so konflikt zaostrile z oboroževanjem Asadove vojske in upornikov.

Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame trdi, da podpira demokracijo v Siriji in oborožuje le »zmerne« bojevnike. Toda definicija, kaj je zmerno, se je spremenila, ko ZDA ni uspelo najti upornikov, ki bi zastopali ekonomske, politične in vojaške interese Washingtona. Majid Rafizadeh, izvedenec za Sirijo na univerzi Harvard, pravi, da »za ZDA vprašanje ni več povezano z ideologijo uporniških skupin, ampak z njihovo vojaško učinkovitostjo«.

ZDA so sestavile skupino pregnancev, oborožile so nekatere milice, našle so celo nekdanjega poveljnika sirske vojske Salima Idrisa in ga postavile za vodjo operacije. Toda sile, ki jih podpirajo ZDA, so ves čas izgubljali ozemlje in ga bili prisiljeni prepuščati sirski vojski in ekstremističnim milicam. Prelomnica je bil avgust 2013, ko je administracija v Washingtonu objavila načrt za bombardiranje Sirije, ki pa ga je javno mnenje v tujini in doma preprečilo. Potem se je zgodila proračunska kriza, ki je pokazala, da ameriški imperij nima denarja ali političnega želodca za novo daljše vojskovanje na Bližnjem vzhodu, piše Erlich.

Aktivisti civilne družbe in voditelji mirovnih protestov leta 2011 so zdaj ujeti med sirski režim, ekstremistične upornike in zunanje sile. Prebivalka Damaska Leen, ki iz varnostnih razlogov uporablja le svoje ime, večino svojega časa zdaj porabi za izogibanje sirskim tajnim službam in lokalnim huliganom. Leen je bila aktivistka civilne družbe, ki se je bojevala za sekularni parlamentarni sistem v Siriji. »Zdaj vojaške nadzorne točke delijo mesto in povsod je represija,« razlaga. Po njenih besedah v Siriji gibanje civilne družbe ne obstaja več.

Aktivist Ahmad Bakdouness, ki je v Homsu pomagal tihotapiti hrano in zdravila civilnemu prebivalstvu na območjih, ki jih je napadala sirska vojska, je bil aretiran in brutalno mučen. Leen upa, da bo z objavo njegovega imena in z mednarodnim pritiskom mogoče doseči njegovo izpustitev.Nekdanji aktivist civilne družbe Mahmoud, dramatik in novinar, je postal pobožen musliman in se sedaj bori v južni Siriji kot pripadnik Svobodne sirske vojske. »Vsi smo se spremenili,« pripoveduje Leen. Aktivisti civilne družbe ohranjajo nekaj podpore, a so jih zasenčile konzervativne in ekstremistične uporniške skupine.

Zdaj se milice borijo med seboj, kar je gadje gnezdo, saj se vsak bori za oblast, pravi Joshua Landis. V naseljih, ki jih nadzira, je uporniška skupina ISIS, ki jo podpira Al Kajda, uvedla šeriatsko pravo, aretira in muči civilno prebivalstvo in upornike drugih skupin. Zato Svobodna sirska vojska in drugi uporniki v zadnjih tednih napadajo naselja, ki so pod nadzorom ISIS.

Skupina Islamska fronta je imela pomembno vlogo v boju proti ISIS. Islamska fronta je sestavljena iz sirskih nacionalistov, ki podpirajo šeriatsko pravo, njeni voditelji pa zahtevajo smrt alavitov, verske manjšine, ki podpira Asada. Nekateri v Obamovi administraciji pravijo, da je Islamska fronta boljša od ISIS, ki takoj uvede diktaturo. Toda po Landisovih besedah imajo milice Islamske fronte veliko skupnega z ekstremističnimi uporniki ISIS.

»Oboji idealizirajo islamski imperij, oboji zavračajo demokracijo in podpirajo, kar imenujejo šariat, oboji sprejemajo džihadiste (iz tujine) … in oboji kot svoj simbol namesto sirske zastave uporabljajo črno zastavo islama,« navaja Landis. Zato administracija Baracka Obame Islamske fronte ne bi smela obravnavati kot zmerne upornike. Američani grabijo za slamico, da bi našli kakšno prozahodno silo.

Režim Bašarja Al Asada je skušal medsebojne boje med uporniki unovčiti v svoj prid, a z mešanim uspehom. Uspeva mu ohranjati nadzor nad Damaskom in drugimi ključnimi mesti v osrednjem delu države, boji pa se nadaljujejo v Alepu in Homsu, ki ju je režim pred tremi leti razglasil za popolnoma osvobojena. Uporniki nadzirajo dele severne in južne Sirije. Kurdska milica je prevzela nadzor nad večino severne kurdske regije.

Sirija je v vojaškem pat položaju, a nobena stran ni pripravljena na politični dogovor. Režim upa, da bodo ZDA prekinile svojo intervencijo in dosegle kompromis z Rusijo, ki podpira Asada. Dogovor med ZDA in Rusijo bi verjetno zahteval boj proti ekstremističnim upornikom, Asad pa bi z neke vrsto sodelovanja opozicijskih skupin ostal na oblasti. Za zdaj nobena uporniška skupina ni pripravljena razmišljati o takšni rešitvi.

Obamova administracija nenehno prilagaja svoje načrte za Sirijo in ni znakov, da bi bile zadnje poteze bolj uspešne od prejšnjih. Aktivisti civilne družbe kljub temu ostajajo optimisti. »Sirsko ljudstvo bo zmagalo proti Asadu,« pravi Leen. Po njenih besedah ne potrebuje vojaške intervencije iz ZDA ali od drugod.