Kaj je Heimatdienst?

Koroška domovinska služba oziroma Kärntner Heimatdienst (KHD) je še vedno najpomembnejša nemška nacionalna organizacija na Koroškem. Ustanovljena je bila takoj po koroškem plebiscitu marca 1920 in si je ves ta čas načrtno prizadevala za nasilno germanizacijo koroških Slovencev. Med drugo svetovno vojno so se njeni člani dejavno vključili v raznarodovanje in nasilje, ki so ga izvajali nemški nacisti. Heimatdienstovci so recimo sodelovali v nacističnem puču zoper Avstrijo leta 1934 in se pogajali s koroškimi Slovenci v imenu tretjega rajha. »Njihovi člani in voditelji so bili med tistimi, ki so organizirali načrtno izseljevanje koroških Slovencev v nacistična taborišča v Nemčiji, organizacija je bila zato v avstrijski državni pogodbi prepovedana, a je bila leta 1957 kljub temu obnovljena,« pojasnjuje dr. Danijel Grafenauer iz Inštituta za narodnostna vprašanja (INV).

Heimatdienst, ki je imel po drugi svetovni vojni člane v vseh koroških političnih strankah, ne samo v desno usmerjeni ljudski stranki (ÖVP), temveč tudi v socialdemokratski stranki (SPÖ) in seveda v bivši Haiderjevi svobodnjaški stranki (FPÖ), je kmalu postal pobudnik tako rekoč vseh ukrepov avstrijskih lokalnih in državnih oblasti na škodo koroških Slovencev. Njegovi člani so zagovarjali razlago, da so se po koroškem plebiscitu Slovenci odločili za dokončno ponemčenje. Poleg tega so heimatdienstovci še naprej ohranjali nacistične povezave. Organizacija je recimo ustanoviteljica Ulrichsberggemeinschafta, društva, ki se sestane vsako leto na avstrijski gori Ulrichsberg in katerega člani so bivši pripadniki nacističnih strank, Wehrmachta in veterani Waffen SS, ki na spominskih shodih povzdigujejo dejanja nemških vojakov med vojno.

Še leta 2003 so heimatdienstovci od avstrijskih oblasti zahtevali odstranitev partizanskih spomenikov, recimo tistega na Robežu, ki naj bi bil »kultno mesto poveličevanja in slavljenja partizanskih zločinov«, ravno tako so tedaj zahtevali odstranitev dvojezičnih tabel, ukinitev dvojezičnega šolstva in tudi dvojezičnih maš, ki jih je prenašala avstrijska javna televizija ORF. Ko je po letu 2005 vodja Heimatdiensta Josef Feldner skupaj s predsednikoma dveh slovenskih organizacij ustanovil t. i. konsenzno skupino, je Heimatdienst sicer spremenil stališča, »a iskrenega kesanja za škodo, ki jo je povzročil slovenski manjšini, ni«, pravi Grafenauer. Heimatdienst si sedaj prizadeva zabrisati razliko med žrtvijo in storilcem, svoja pretekla dejanja pa poskuša opravičiti tudi s sklicevanjem na dejanja bivše jugoslovanske tajne policije (SDV) na avstrijskem Koroškem, še dodaja. Aktivnega boja proti slovenski manjšini se večinoma ne gre več, je pa hkrati res, da tudi zdesetkana slovenska manjšina na Koroškem ni več tako pomembna sila, kot je bila nekoč.