Švicarske banke pod udarom ZDA

Švicarske banke so se uklonile, evropska komisija ne

Švicarske banke so se uklonile pritisku ZDA. Tretjina se je v ZDA samoprijavila zaradi sumov, da so pomagale svojim komitentom utajiti davke. S tem so si prihranile morebitne neprijetne sodne postopke. Sredi lanskega decembra je ameriško ministrstvo za pravosodje švicarskim bankam postavilo rok do konca leta, da se mu same prijavijo zaradi morebitnega sodelovanja pri utajah davkov. Banke, ki se ne bodo prijavile, bodo nosile zelo veliko tveganje, da jih bodo Američani kazensko preganjali, so jim zagrozili.

Samoprijava je pogoj, da bodo lahko sodelovale pri programu, za katerega sta se avgusta lani dogovorili vladi ZDA in Švice, pojasnjuje Spiegel. V njem piše, da so oblasti v ZDA s švicarskimi bankami, ki bodo razkrile svoje posle s komitenti iz ZDA in so pripravljene plačati globo, pripravljene skleniti dogovore, da jih ne bodo kazensko preganjale. To pomeni, da ne bodo proti njim izvajale nadaljnjih preiskav in sodnih postopkov. Globe znašajo 20 odstotkov vrednosti sredstev komitentov iz ZDA, ki so jih skrivale in so jih ti imeli na njihovih računih 1. avgusta 2008. Če je katera banka še po tem datumu za državljane ZDA odpirala tajne račune, ji grozi globa do 50 odstotkov vrednosti skritih sredstev.

Kathryn Keneally, predstavnica ameriškega pravosodnega ministrstva, ki je objavila podatke o samoprijavah švicarskih bank, je dejala, da so z odzivom zadovoljni. ZDA so v zadnjih letih vse bolj stopnjevale pritisk na švicarske banke zaradi tajnih računov, ki jih imajo v njih njihovi državljani. Proti bankam Credit Suisse, Julius Bär in dvanajst drugih bank so uvedli preiskave. UBS je leta 2009 že plačala 780 milijonov dolarjev kazni. Dogovor med vladama ZDA in Švice, ki je bil sklenjen lani, velja za banke, proti katerim preiskava še ne poteka.

Manj odločna je, ko gre za novo zakonodajo za banke (med njimi ni švicarskih, saj Švica ni članica EU), bruseljska evropska komisija. V predlogu nove zakonodaje, ki jo namerava predstaviti v sredo, namreč ne predvideva striktne ločitve med klasičnimi in investicijskimi bankami po principa Glass-Steagallovega zakona, ki so ga v ZDA sprejeli v 30. letih prejšnjega stoletja. S tem zakonom so bankam hoteli preprečiti, da bi špekulirale z denarjem varčevalcev. Ta zakon je veljal 65 let do leta 1999, ko ga je razveljavil predsednik Bill Clinton. Takrat so se klasične banke in investicijske banke spet lahko začele združevati in prek različnih špekulativnih vrednostnih papirjev hazardirati s tujim denarjem, kar je privedlo do sedanje finančne krize. Glass-Steagallov zakon je bil sprejet prav z namenom, da se krize, kakršna je izbruhnila leta 1929, ne bi več ponovile.

Kot poroča die Zeit, bodo banke v EU, če bo komisija vztrajala pri svojem predlogu in bo ta sprejet, lahko še naprej opravljale vprašljive posle. Za predlagano rešitev se odločno zavzemajo Nemci in Francozi, ki se nočejo odpovedati svojim velebankam, ki seveda tudi same močno lobirajo v Bruslju. Nova pravila naj bi veljala le za največjih 29 bank v EU.